Švica – primer pametnega začetka regulacije ICO

/, Kolumne/Švica – primer pametnega začetka regulacije ICO

Švica – primer pametnega začetka regulacije ICO

Zbiranje sredstev s prvo ponudbo kriptožetonov javnosti (Initial Coin Offering – ICO) je doživelo razmah v letu 2017. Po grobih ocenah naj bi subjekti, za katere ni nujno, da imajo status pravne osebe, na takšen način zbrali okoli 5 mlrd dolarjev sredstev vlagateljev. Čeprav se morda na prvi pogled zdi, pri tem vendarle ne gre za bajeslovno številko, še posebej, če jo primerjamo z višino sredstev, ki so jih pridobile družbe ob prvih ponudbah vrednostnih papirjev javnosti (IPO). Tako je  Alibaba Holdings Group leta 2014 na ta način zbrala 25 mlrd dolarjev, ABC Bank je leta 2010 zbrala 22 mlrd dolarjev, ICBC Bank pa leta 2006 dobrih 19 mlrd dolarjev. Znesek zbranih sredstev s »tradicionalno metodo« je torej nepredstavljivo višji, je pa ob tem res, da gre v tem primeru za na trgu že uveljavljene družbe. ICO se poslužujejo večinoma start-upi, ki se po svoji organiziranosti in velikosti s temi družbam ne morejo primerjati, vendar pa jim je skupna poslovna vizija in želja po dodatnih sredstvih za razvoj.

Temeljna razlika med IPO in ICO je v tem, da žeton praviloma imetniku ne daje korporacijskih pravic, kot jih pridobi imetnik delnice (op. izjema je premoženjski žeton). Tako imetnik žetona nima pravice udeležbe pri upravljanju družbe, nima pravice do dela dobička in nima pravice do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Zakaj pa naj bi ga potem sploh nekdo kupil? Žetoni dajejo imetniku tisto upravičenje oziroma tisto vrednost, ki jo je izdajatelj vključil v žeton. In to je vlagatelju dovolj. Ameriški računalniški strokovnjak in poslovnež Jeff Garzik je dejal, da je ICO podoben penny stock, to je visoko špekulativni delnici, s katero se ne trguje na pomembnih organiziranih trgih, vendar pa je bistveno manj reguliran. Odsotnost zakonodajne ureditve in razmah števila ICO je privedlo do tega, da se vse več državnih regulatorjev odloča za izdajo smernic, s katerimi želijo vlagatelje zaščititi in opozoriti na potencialna tveganja, izdajateljem pa ponuditi razlago predvidene sistemske ureditve ICO, ali pa razlago že obstoječe ureditve, ki se lahko uporabi za pravna razmerja, ki se izoblikujejo tekom ICO.

In medtem ko se nekatere države odločajo za strožjo in togo interpretacijo obstoječe sistemske ureditve, druge za neaktivnost, so se tretje odločile, da ICO ne bodo brez potrebe ovirale, temveč bodo obstoječo zakonodajo razlagale v smeri zagotavljanja čim večje transparentnosti in zadoščanja potreb trga. Ena od držav, katere gospodarski minister je jasno povedal, da je njihov namen postati »kripto narod«, je Švica. Država, ki je zadnje stoletje bančni center sveta, se sooča s posledicami strožje zakonodaje glede preprečevanja pranja denarja (AML zakonodaja) in davčnih utaj. Da bi preprečila izgubo tega primata, se je odločila za moderen in premišljen pristop k obravnavanju ICO. Takšna poteza je v Švico, še posebej pa v mesto Zug, ki mu rečejo tudi »kripto dolina«, pritegnila ogromno družb, ki se ukvarjajo s tehnologijo podatkovnih blokov. Te družbe so v letu 2017 zbrale približno četrtino vseh svetovnih ICO vlaganj. Takšen razmah pa je švicarskega nadzornika finančnih trgov (FINMA) prisilil k dopolnitvi obstoječih smernic iz aprila 2017. Nove FINMA ICO smernice so bile objavljene 16. februarja letos, vsebujejo pa pojasnila vsem sodelujočim na ICO trgu, iz katerih je razvidno, na kakšen način  namerava FINMA uporabiti obstoječo zakonodajo, ki ureja finančne trge.

FINMA je zavzela stališče, da pravo in regulacija finančnih trgov nista veljavna za vse ICO, temveč je potreben holističen in individualen pristop. Splošno znano je, da ne obstaja generalno sprejeta klasifikacija ICO in žetonov, zato FINMA kategorizira žetone in posledično ICO na podlagi ekonomske funkcije žetona:

  • (i) plačilni žeton (payment token), ki je sopomenka kripto valuti in je (zdaj ali v prihodnosti) plačilno sredstvo za nakup blaga oz. ali storitev ali za prenos denarja,
  • (ii) storitveni žeton (utility token), ki je namenjen zagotavljanju digitalnega dostopa do aplikacije ali storitve z uporabo infrastrukture, ki temelji na tehnologiji podatkovnih blokov,
  • (iii) premoženjski žeton (asset token), ki predstavlja premoženje, kot je npr. dolg ali terjatev iz naslova lastniških instrumentov do izdajatelja. Gre za žetone, ki dajejo imetniku obljubo, da bo v prihodnosti npr. upravičen do dela dobička ali kapitala družbe, s čimer je takšen žeton v svoji ekonomski funkciji podoben delnici, obveznici ali izvedenem finančnem instrumentu. Sem sodijo tudi žetoni, ki omogočajo trgovanje s stvarnim premoženjem preko tehnologije podatkovnih blokov.

Na podlagi te klasifikacije bo mogoče določiti ali je žeton vrednostni papir ali ne. Plačilni žetoni (kripto valute) so namenjeni za uporabo kot plačilno sredstvo, zato jih FINMA ne šteje za vrednostne papirje. Enako velja tudi za storitvene žetone, dokler je njihov edini namen zagotavljanje digitalnega dostopa do aplikacije ali storitve in je ta lastnost obstajala tudi v trenutku izdaje. Če pa ima žeton ob izdaji tudi ali zgolj investicijski namen, bo obravnavan kot vrednosti papir, enako kot premoženjski žeton. Kot vrednostni papirji bodo obravnavni tudi vsi žetoni, ki bodo izdani v primeru predfinanciranja ali predprodajne faze ICO in bodo v prihodnje omogočali pridobitev drugega žetona ter bodo standardizirani in primerni za množično trgovanje (enako kot premoženjski žeton). Za žetone, ki bodo obravnavani kot vrednosti papirji, velja obstoječa področna zakonodaja.

Kategorizacija, ki jo uvaja FINMA, je smiselna in v določeni meri predstavlja pot, ki počasi začrtuje orise zakonodaje, ki bo urejala ICO in izdane žetone. Takšna klasifikacija omogoča logično uporabo tudi ostale področne zakonodaje, ki ureja bančništvo, AML, kolektivne naložbene podjeme itd. V Sloveniji število ICO narašča, pri tem pa sta mi trenutno najbolj zanimiva Autorize, ki ustvarja blockchain platformo namenjeno delitvi premičnin, in Eligma, ki napoveduje revolucijo pri nakupovanju in upravljanju premoženja. Gre za podjetniška podjema, ki lahko Slovenijo (skupaj z že obstoječimi ICO podjemi) postavijo na svetovni zemljevid kot novo kripto državo. Le vlagatelje in izdajatelje bi bilo potrebno čim prej potegniti iz zakonodajne megle, kakor je to storila Švica.

Uroš Čop, partner in direktor, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o.

2018-03-06T11:40:34+00:00