Leto 2017 bo prineslo prve obrise brexita, torej izstopa Velike Britanije iz EU. Pričakuje se, da bodo Britanci do konca marca začeli postopek, v okviru katerega naj bi pogajanja z Brusljem trajala dve leti.

Čeprav britanska premierka Theresa May poudarja, da si želi, da bi celoten proces potekal gladko in urejeno, lahko na tej poti pričakujemo trda pogajanja, hkrati pa tudi željo EU, da se ta končajo veliko prej. Pri tem trenutno nobena stran ne more z gotovostjo napovedati, kako se bo brexit v resnici končal.

Gotovo pa je, da bo z dnem izstopa, če Britanci v nacionalnem pravu ne bodo uzakonili iste materije, prenehala veljati pravna ureditev, kot jo določa zakonodaja EU. Brexit bo tako med drugim posegel v obstoječa pravna razmerja, pri čemer podjetja na sam potek izstopa ne bodo imela nikakršnega vpliva. Zato brexit ni le nekaj, kar se dogaja »nekje daleč« na ravni Velike Britanije in EU, temveč morajo temu vprašanju, predvsem posledicam, ustrezno pozornost posvetiti tako nacionalna gospodarstva kot podjetja, pa naj bodo to slovenska podjetja, ki delujejo na mednarodnem trgu, ali mednarodne korporacije, izvozniki in tisti, ki imajo sklenjena kakršnakoli pogodbena razmerja z britanskimi entitetami ali entitetami EU, ki so odvisne od britanskih oziroma povezane z njimi. Brexit bo namreč neposredno vplival na številna pravna področja.

Obstoječa pogodbena razmerja in civilni spori

EU je z namenom krepitve enotnega trga poenotila sistem pravil o pristojnostih sodišč, prav tako je opredelila pravo, ki se uporabi pri reševanju sporov, in način izvrševanja sodb nacionalnih sodišč v drugi državi članici. Morda bo zaradi britanskega pragmatizma na tem področju celo ohranila primerljivo ureditev. Kljub temu pa je smiselno, da posamezniki in podjetja, ki imajo sklenjene pogodbe z »britanskim« elementom, še posebej pa tisti, ki v takšno pogodbeno razmerje šele vstopajo, pri vseh tovrstnih razmerjih ocenijo tveganja, ki jih brexit prinaša. To velja še posebej za področje izvrševanja sodnih odločb: tisti, ki imajo v roki izvršljivo odločbo britanskega sodišča in jo nameravajo izvršiti v drugi jurisdikciji EU, naj to storijo čim prej.

EU na področju industrijske lastnine med drugim predvideva dva običajno uporabljana instituta: blagovno znamko skupnosti (community trademark) in model skupnosti (community model). Za zdaj nihče v resnici ne ve, kaj se bo z omenjenima institutoma zgodilo po brexitu. Velika verjetnost je, da bo Velika Britanija ohranila možnost varstva znamke in modela na nacionalni ravni, vendar pri tem ostajata nerešeni vsaj vprašanji, ki sta povezani z obsegom varstva ter morebitno »transformacijo« obstoječih skupnostnih znamk in modelov v britansko pravo. Varstvo industrijske lastnine je prvi pogoj za uspešno poslovanje. Podjetjem, ki poslujejo na Otoku, pri tem pa svoj izdelek varujejo s skupnostno znamko ali modelom, je sicer že danes na voljo dodatna zaščita prek institutov, ki jih omogoča britansko nacionalno pravo. Smiselno pa je, da ta podjetja kar se da hitro razmislijo o tem, kako bodo v primeru prenehanja modela in znamke skupnosti odreagirala.

Implikacije na področju finančnih in bančnih storitev

EU je predvsem v zadnjih letih močno regulirala bančništvo, finance in investicije. Pomemben instrument pri tem je t. i. režim potnega lista (passport), ki družbam, ki delujejo na navedenih področjih, bistveno lajša opravljanje dejavnosti v drugi državi članici. Po tem režimu lahko družba, ki pridobi dovoljenje za opravljanje investicijskih, bančnih ali finančnih storitev v eni državi članici, te storitve opravlja tudi v drugi državi članici, za to pa ne potrebuje posebnega dovoljenja, temveč zadostuje priglasitev nacionalnemu regulatorju. Levji delež investicijskih, finančnih in bančnih družb, ki poslujejo v EU, ima sedež v Londonu, večina pa jih že razmišlja, da bi ga prestavila v državo članico EU. Podjetja, ki imajo sklenjene poslovne dogovore z njimi, naj temeljito pregledajo sklenjene pogodbe in skrbno preučijo sistem, ki ga pogodbe predvidevajo ob korporativnih spremembah. Te namreč utegnejo vplivati na morebitne stroške tovrstne pogodbe, možnosti drugačnega obsega davčnega pregleda in pooblastil davčnih organov v drugih jurisdikcijah EU ipd.

Sklepno

Kakšne bodo v resnici posledice brexita in kako bo konkretno posegel na posamezna področja, bomo videli že letos. Današnji sklepi temeljijo predvsem na predvidevanjih, ne glede na to pa lahko z gotovostjo trdimo, da je pred podjetji, ki so poslovno kakor koli povezana z Veliko Britanijo, pravna negotovost, pred katero se bodo morala tako ali drugače zavarovati ter pravočasno sprejeti ustrezne poslovne in pravne odločitve.

(Besedilo je bilo v obliki kolumne dne 06.01.2017 objavljeno v poslovnem tedniku Svet kapitala. Avtorica kolumne je Katja Šumah, odvetnica v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o.)