V zadnjem obdobju je razprava o t.i. »blockchain« tehnologiji in kriptovalutah tako aktualna, da tem o spremembah, ki jih le-te prinašajo, praktično ne zmanjka.

Poleg medijsko najbolj razpoznavne virtualne valute Bitcoin dobivajo vse večjo pozornost tudi nove generacije decentraliziranih virtualnih valut, ki temeljijo na blockchain tehnologiji. Pri tem pa se pogosto zastavlja vprašanje, kako bo blockchain tehnologija vplivala na prihodnost finančnega poslovanja, in kakšen bo odziv ESMA (European Securities and Market Authority), ki se kot osrednji organ za varstvo in stabilnost evropskega finančnega sistema že dlje časa ukvarja z rešitvami, ki jih sodobne tehnologije ponujajo za delovanje finančnih trgov.

Eden izmed ciljev sodobne blockchain tehnologije je odprava rigidnosti tradicionalnega finančnega sistema, ki je povezan z visokimi stroški in dolgotrajnostjo izvedbe finančnih transakcij, zaradi česar postaja vedno bolj nezdružljiv s potrebami sodobnega gospodarstva. Za delovanje tradicionalnega finančnega sistema namreč skrbi množica finančnih institucij, v prvi vrsti bank, ki kot »vmesniki« oz. zaupanja vredni tretji subjekti skrbijo za preverbo in potrditev finančnih transakcij.

Tehnologija blockchain rigidnost odpravlja kot meduporabniški (»peer-to-peer«) sistem, ki izključuje potrebo po vmesnikih, s tem pa bistveno znižuje stroške in čas izvedbe finančnih transakcij. Bistvo tehnologije je torej decentraliziran sistem, v katerem več uporabniških sistemov potrjuje isto informacijo (izvedbo in zapis transakcije), zaradi česar je posameznemu uporabniku in tretjim osebam onemogočeno, da bi samovoljno in retroaktivno spreminjali vsebino zabeleženih transakcij, kar omogoča trajnost in nespremenljivost podatkov. Hkrati gre za izredno transparenten sistem, saj vsak podatkovni blok v verigi hrani kopijo posodobljenih in med seboj usklajenih podatkov o izvršenih transakcijah, te informacije pa so javno dostopne vsem uporabnikom.

Kljub vsem prednostim blockchain tehnologije, pa ostaja dejstvo, da virtualne valute še naprej predstavljajo neregulirano obliko digitalnega denarja, ki ga centralna banka ne izdaja in zanj tudi ne jamči. Ob simultanem pomanjkanju evropske in nacionalne regulative posamezniki pri plačevanju z virtualnimi valutami ne uživajo nobenih pravic in pravnega varstva. To pomeni, da posameznik v primeru nedovoljene ali nepravilne bremenitve digitalne denarnice, kjer se navadno shranjujejo virtualne valute, ne more zahtevati razveljavitve ali povrnitve transakcije, kot je to sicer mogoče v primeru tradicionalnih bančnih transakcij. Razlog za to je predvsem anonimnost imetnikov in prejemnikov virtualnih valut, ki kljub transparentnosti samih transakcij ostajajo neznani.

ESMA je v nedavnem poročilu navedla, da bi lahko adaptacija blockchain tehnologije oz. decentraliziranega sistema, na katerem ta temelji, bistveno povečala storilnost in stroškovno učinkovitost finančnih trgov, hkrati pa omogočila bolj transparentno poslovanje. Ključni izziv pri tem pa vidi v regulaciji pravnega varstva subjektov in varstva osebnih podatkov. Za delovanje finančnih trgov je namreč dandanes ključnega pomena pravno varstvo udeležencev, ki vzbuja zaupanje v finančne trge. Kljub temu ESMA izpostavlja, da na področju virtualnih valut in blockchain tehnologij še ni napočil čas za evropsko regulativo, saj gre za tehnologijo v razvoju, njena praktična uporabljivost je omejena v obsegu, prav tako pa se tudi sama spopada z določenimi tehnološkimi izzivi. Poleg same finančno-pravne ureditve se postavlja tudi vprašanje pravne ureditve virtualnih valut z vidika gospodarskega, civilnega ter insolventnega prava in prava varstva konkurence. ESMA zato ocenjuje, da je za iskanje optimalne pravne ureditve tega področja, ki bi hkrati zagotavljala nadaljnji razvoj in pravno varstvo udeležencev, potrebno dodatno spremljanje trga. Ker blockchain tehnologija temelji na meduporabniškem sistemu, ki teritorialno ni zaključen, pa je za celovito pravno ureditev virtualnih valut zagotovo pomembno tudi mednarodno sodelovanje in prizadevanje za enovito pravno ureditev.

Virtualne valute s pravnega vidika do nadaljnjega ostajajo t.i. siva cona, upoštevajoč njihovo vse večjo medijsko prepoznavnost, zanimanje investitorjev in že obstoječo višino investiranega kapitala, pa se celovita pravna ureditev tega področja zdi le še vprašanje časa.

(Besedilo je bilo v obliki kolumne dne 01.12.2017 objavljeno v poslovnem tedniku Svet kapitala. Avtor kolumne je David Mauhler, mag. prava, sodelavec v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o.)