Katera je najprimernejša pravna oblika ob ustanovitvi start-upa?

/, Kolumne/Katera je najprimernejša pravna oblika ob ustanovitvi start-upa?

Katera je najprimernejša pravna oblika ob ustanovitvi start-upa?

Podjetniki podjetniško idejo pogosto razvijejo, še preden razmišljajo o ustanovitvi podjetja. Ko začnejo start-upi iskati finančna sredstva ali investitorje za zagon oziroma razvoj, pa je treba razmisliti tudi o obliki gospodarske družbe, ki bo z vidika nadaljnjega razvoja, financiranja in poslovanja najprimernejša.

Razvoj start-up ideje oziroma podjetja je specifičen v več pogledih. Po eni strani ti podjetniki na začetku poslovne poti pogosto nimajo (dovolj) finančnih sredstev, ki so potrebna za ustanovitev in obratovalne stroške gospodarske družbe, po drugi strani pa je obstoj gospodarske družbe nujen pogoj za uspeh. Investitorji namreč v pravno osebo, ki ne zagotavlja pravne varnosti in vsaj nekaj predvidljivosti, s svojim kapitalom ne bodo vstopili. Nenazadnje si težko predstavljamo, da bi potencialni poslovni partnerji poslovali z zavodom ali društvom. Poleg tega je v interesu vseh udeleženih, da je mogoče strukturo gospodarske družbe spreminjati preprosto, hitro in s kar najmanj sodelovanja različnih posrednikov.

Večina zahodnih držav je svojo statusno zakonodajo že začela prilagajati tako, da omogoča hitro, enostavno in finančno ugodno ustanavljanje zagonskih podjetij. Hrvaška pozna jednostavni d. o. o. (j. d. o. o.), torej enostavno družbo z omejeno odgovornostjo. Skupaj z osnovnim kapitalom podjetnik za ustanovitev take družbe potrebuje le dobrih 100 evrov. V ZDA je Obamova administracija dosegla sprejetje zakona Jumpstart Our Business Startups (JOBS). Ta za start-upe predvsem deregulira korporacijsko in prevzemno zakonodajo, hkrati pa ureja vprašanja množičnega financiranja, in sicer tako, da ga po eni strani umesti v zakonodajni okvir, po drugi pa izvzame iz mnogo davčnih predpisov.

Poleg zakonodajnih sprememb lahko podjetništvo spodbujamo tudi s subvencijami (tako ravna Slovenija, in sicer s subvencijami Slovenskega podjetniškega sklada). Takšen način je sicer manj primeren od zakonodajnih sprememb, saj subvencija nujno zahteva povratno zavezo, to pa pomeni omejitev podjetniške svobode, ki je bistvo podjetniškega delovanja. Pri nas za zdaj ni mogoče ustanoviti gospodarske družbe, ki bi hkrati izpolnjevala vse navedene lastnosti, torej, da bi bila cenovno ugodna, da bi poslovnim partnerjem in investitorjem zagotavljala pravno varnost pri poslovanju in da bi bilo njeno strukturo mogoče hitro in poceni spreminjati. Po izkušnjah iz prakse mladi podjetniki najpogosteje ustanovijo večosebno družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Negativni lastnosti tovrstne organiziranosti z vidika start-up podjetnikov in investitorjev sta zahteva po minimalnem osnovnem (ustanovitvenem) kapitalu (ta mora znašati vsaj 7500 evrov) in obvezno sodelovanje notarja pri tako rekoč vseh bistvenih spremembah v strukturi družbe. Pri tem številni investitorji opozarjajo na finančno in časovno (ureditev pooblastil ipd.) dimenzijo notarjevega sodelovanja, mnoge zmoti tudi kogentno določena minimalna vrednost osnovnega vložka (in k temu pripadajočega poslovnega deleža).

Ne glede na to je ureditev večosebne družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 razmeroma fleksibilna. Tako dopušča, da družbeniki prek veljavnih institutov statusne in obligacijske zakonodaje ter tistih, ki jih slovenska pozitivna zakonodaja ne pozna, hkrati pa ne nasprotujejo kogentnim predpisom, v družbeni pogodbi (articles of association) ali pa v družbeniškem sporazumu (shareholders’ agreement) predvidijo ureditev, ki ustreza tako njim kot investitorjem. V poštev pridejo predvsem naslednje klavzule: good leaver bad leaver, share vesting, sweat equity, drag along right in tag along right, liquidation preferences. Start-up podjetniki naj si torej kot obliko organiziranosti na začetku svoje poti, če se odločijo za inkorporacijo, izberejo večosebno družbo z omejeno odgovornostjo. Ustanovitev in obratovanje take družbe sicer nista najcenejša, vendar pa razmeroma prožna zakonodajna ureditev dopušča, da v ustanovitvene akte in družbeniške sporazume vnesejo in naknadno uveljavljajo za investitorje relevantne klavzule. Nenazadnje so tudi pri največjem avstrijskem investicijskem skladu ob investiciji v uspešen slovenski start-up poudarili, da v jurisdikciji, v kateri v družbeno pogodbo ni mogoče vnesti klavzule »good leaver bad leaver«, sklad preprosto ne bo vlagal.

Večosebni d. o. o., kakor ga pozna ZGD-1, izpolnjuje večino lastnosti, potrebnih za inkorporacijo start-upa. Veljalo pa bi razmisliti o spremembah zakonodaje predvsem z vidika smiselnosti zahteve po minimalnem osnovnem kapitalu. Da ta pomeni varnost za upnike družbe, je resnica zgolj na papirju. Bolj kot to je verjetno za marsikaterega mladega podjetnika, ki ima odlično poslovno idejo, vendar pa mora zbrana sredstva namesto njenemu razvoju nameniti vplačilu osnovnega kapitala, predvsem ovira.

(Besedilo je bilo v obliki kolumne dne 05.05.2017 objavljeno v poslovnem tedniku Svet kapitala. Avtor kolumne je Matija Urankar, mag. prava, sodelavec v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o.)

2017-06-17T16:12:12+00:00