Ne legalizacija, regulacija in nadzor uporabe konoplje v medicinske namene

/, Kolumne/Ne legalizacija, regulacija in nadzor uporabe konoplje v medicinske namene

Ne legalizacija, regulacija in nadzor uporabe konoplje v medicinske namene

Razprava o legalizaciji konoplje v Sloveniji je letos dosegla svoj vrhunec v obliki kar dveh zakonskih predlogov, ki bi konopljo delno ali pa v celoti legalizirala. Prvi predlog Zakona o konoplji, kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC je nastal kot plod sodelovanja Kroga mladih SMC in Piratske stranke Slovenije, dovoljeval pa bi uporabo konoplje za osebne namene, gojenje konoplje doma v manjših količinah, pa tudi nadzorovano rekreativno porabo konoplje. Drugačen predlog Zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene je pripravila poslanska skupina SD. Zdi se, da se stvari na tem področju tudi pri nas končno premikajo, pa čeprav je trenutne zakonodajne spremembe prekinil odstop premierja, tako da se bo nadaljnja razprava verjetno prenesla v naslednji sklic Državnega zbora. Pa je Slovenija na legalizacijo konoplje resnično pripravljena?

Konoplja je dandanes še vedno pogosto stigmatizirana in prevečkrat obravnavana zgolj kot droga. Ob tem pomemben del stroke meni, da je konoplja več kot to -da pomaga pri marsikaterih najtežjih boleznih, lajša kronične bolečine, blaži mišične krče, blaži simptome AIDS-a, raka, multiple skleroze, epilepsije in glavkoma, pozitivno vpliva tudi na depresijo in anksiozne motnje. Praktično ni dvoma niti o tem, da je generalno gledano bistveno varnejša za zdravje bolnikov od številnih kemičnih zdravil, ki se izdajajo na recept. Zdravila na recept, ki jih sicer bolniki jemljejo za zdravljenje opisanih bolezni, imajo namreč celo vrsto stranskih učinkov; tako po nekaterih raziskavah v Združenih državah Amerike vsako leto zaradi prekomernega odmerka teh zdravil umre okoli 17.000 ljudi. Po drugi strani pa predoziranje s konopljo fizično ni mogoče, saj bi moral, sodeč po indikatorju smrtnosti (LD₅₀), uživalec pokaditi približno 680 kg konoplje v petnajstih minutah, da bi le-ta pri njem povzročila smrt.

In če racionalnega razloga proti legalizaciji konoplje v medicinske namene ni, je potrebno biti pri njeni legalizaciji za rekreativno uporabo vendarle previdnejši. Kot je izjavil nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Barack Obama (ki je sicer tudi sam priznal, da je v mladosti rekreativno kadil konopljo), je potrebno konopljo obravnavati kot pomembno vprašanje javnega zdravja, podobno cigaretam ali alkoholu. In dejstvo je, da gre pri vprašanju ureditve in regulacije konoplje za medicinsko uporabo za vprašanje, ki je bistveno drugačno od vprašanja legalizacije konoplje za rekreativno uporabo.

Z dvema različnima zakonskima predlogoma smo v Sloveniji diskusijo o legalizaciji konoplje za medicinske namene pomešali in obremenili z diskusijo o legalizaciji konoplje v rekreativne namene, kar je vsaj nespametno, saj argumenti za eno ne zdržijo argumentov za drugo stran. Diskusijo o rekreativni uporabi konoplje bi lahko, na primer, primerjali z diskusijo o legalizaciji prostitucije – gre za kompleksno in za marsikatero družbo težko temo, ki odpira mnogo več vprašanj kot (zaenkrat) prinaša realnih rešitev. In namesto, da bi končno zakonsko uredili vsaj področje gojenja konoplje v medicinske namene in s tem pomagali bolnikom, je javnost razdeljena ter pogosto zmanipulirana z argumenti ene in druge strani.

Prvi koraki na področju medicinske uporabe konoplje so bili v Sloveniji sicer že storjeni. Marca 2016 je bila z Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 22/16) omogočena uporaba in dostop do vseh zdravil na osnovi konoplje (ekstraktov), ki imajo urejen pravni status v Evropski uniji. S spremembo Uredbe je bila tako v Sloveniji omogočena pridobitev dovoljenja za promet in prihod na trg tudi nekaterim industrijsko izdelanim zdravilom na osnovi konoplje, ki so že na voljo v nekaterih državah članicah EU in ki vsebujejo ekstrakte konoplje in nabilon (sintetični analog THC). Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah o razvrstitvi prepovedanih drog pa je bila z marcem 2017 (Uradni list RS, št. 14/2017, v nadaljevanju: »Uredba«) dodatno omogočena tudi uporaba rastline konoplje v medicinske namene. Sprememba je torej formalno omogočila uvoz (sintetičnih) zdravil proizvedenih v tujini ter uporabo standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena, za uporabo v medicini. Vendar le formalno. Čeprav je na prvi pogled sprememba Uredbe prinesla pozitivne rezultate za tiste, ki se zdravijo ali se bodo zdravili s konopljo, je dejanska situacija namreč drugačna. Po dostopnih informacijah Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) vse do danes namreč še nikomur ni podelila dovoljenja za uvoz ekstraktov iz medicinske konoplje. Zakaj je temu tako, ni jasno. Je pa dejstvo, da lahko, navkljub optimistični ureditvi, ki jo je prinesla Uredba, danes v slovenskih lekarnah dobimo zgolj sintetični THC, ki je po mnenju stroke povsem neprimerljiv z organskim THC-jem in niti približno nima zdravilnih učinkovin, ki jih pripisujejo organskemu THC-ju. Spremembe Uredbe tako dejansko niso spremenile ničesar, saj po nekaterih informacijah JAZMP potencialnim uvoznikom postavlja vedno nove pogoje, ki jim je nemogoče zadostiti.

Neurejen ostaja tudi proces pridelave in predelave konoplje v medicinske namene, ki s to Uredbo ni bil omogočen in je ostal nespremenjen, kar pomeni, da je Slovenija vezana na uvoz konoplje za medicinske namene iz drugih držav, kar je slabo tako z vidika gospodarstva kot z vidika bolnikov, ki konopljo uporabljajo za zdravljenje. Kot je v predlogu zakona opozorila ena od poslanskih skupin, je držav, kjer gojijo medicinsko konopljo, v svetu malo, zaradi česar so produkti, ki sicer praviloma ne dosegajo želene koncentracije zdravilnih snovi, težko dostopni in dragi, zaradi nizke koncentracije zdravilnih sestavin pa je vprašljiva tudi njihova učinkovitost. Kot že pojasnjeno, JAZMP do danes še ni podelila dovoljenja za uvoz organske konoplje, zato zdravljenje s konopljo na legalen način v Sloveniji danes ni možno.

Verjetno prav zato v Sloveniji cveti črni trg z zdravili in ekstrakti organske konoplje, ki jih po visokih cenah prodajajo preprodajalci, pri tem pa kupci (najpogosteje bolniki) ne vedo, kaj dejansko kupujejo. Znano je namreč, da preprodajalci v izdelke zaradi večje teže dodajajo različne primesi, vprašljiva pa je tudi kontaminacija rastlin s pesticidi in njihova kakovost na splošno. Samozdravljenje je za bolnike dodatno tvegano tudi zato, ker le-ti niso vešči doziranja, kar pa je izredno pomembno za uspešno zdravljenje.

Predlog Zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene (v nadaljevanju: predlog Zakona) ureja in omogoča gojenje konoplje v medicinske namene, s čimer želijo predlagatelji dopolniti navedene pomanjkljivosti zakonodaje, ki onemogoča pridelavo in predelavo konoplje ter posledično omogočiti izdajo dovoljenj za gojenje in avtorizacijo drog kot primernih v medicini. Tako bi prekinili odvisnost od uvoženih zdravil na bazi konoplje, bolnikom omogočili varnejša, lokalno pridelana in cenejša zdravila, področje pa končno regulirali. Predlog Zakona je torej omejen le na zakonito gojenje rastlin za pridobivanje medicinskih drog in v ničemer ne spreminja veljavne ureditve na področju obravnave zlorab prepovedanih drog; z njim se v slovensko zakonodajo povzema regulacija pridelave konoplje za medicinske namene po nemškem modelu.

Drugi predlog Zakona o konoplji, kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC pa predvideva popolno legalizacijo konoplje po vzoru Urugvaja, ki se je takšnega ukrepa poslužil z željo po spremembi trenda neuspešnega boja s preprodajalci droge in posledičnim nasiljem. Glavni argument predlagateljev v tem primeru je gospodarski potencial, saj naj bi legalizacija konoplje v državno blagajno že tretje leto po njegovi uvedbi prinesla dodatnih 20 do 30 milijonov evrov. Predlog predvideva popolno legalizacijo konoplje in posledično črtanje konoplje iz Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ureja pa tudi osebno komercialno rabo konoplje.

Področje komercialne rabe izdelkov z višjo vrednostjo THC naj bi bilo urejeno s pomočjo sistema licenc. Konopljo in izdelke iz konoplje bi torej lahko prodajali le tisti, ki bi na pristojnem ministrstvu pridobili licenco, licence pa bi se podeljevale za pridelavo, predelavo in prodajo. Licencirani prodajalci, predelovalci in gojitelji konoplje bi morali plačati 20 evrov na gram THC, posebne ugodnosti pa so predvidene za t.i. male proizvajalce, za katere bi prispevek v državno blagajno znašal 15 evrov na gram THC. Posebnost predloga je tudi v tem, da bi bil tako uvoz kot izvoz izdelkov z višjo vsebnostjo THC prepovedan.

Kar zadeva osebno rabo konoplje, bi ta vključevala tako pridelavo in predelavo kot posedovanje konoplje in izdelkov iz konoplje ne pa tudi prodaje, ki bi ostala prepovedana. Bi pa torej vsakdo lahko doma gojil konopljo, pri čemer je pridelovalna površina zamejena na 3m².Predlog zakona opredeljuje tudi ukrepe in načine za omejevanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC, ki so zelo podobni tistim, ki jih že določa Zakon o omejevanju porabe alkohola.

Oba zakonska predloga torej urejata različno problematiko, čeprav se ju je v javni in politični razpravi skušalo enačiti. Ob tem pa bi bilo smiselno, da Slovenija preden sploh razmišlja o legalizaciji konoplje za rekreativno uporabo, uredi regulacijo in nadzor uporabe konoplje v medicinske namene. Paradoksalno je, da je to formalno že storila in delno tudi omogočila z Uredbo, ki pa zaradi samovoljnih in škodljivih birokratskih ovir nikdar ni imela možnosti zaživeti. Vprašanje rekreativne uporabe naj zato zaenkrat ostane v drugem planu že iz razloga, da ne preglasi nujnih sprememb na področju medicinske konoplje. Videli bomo, kako se bo razprava nadaljevala v prihodnje, kaže pa bomo tudi v Sloveniji vendarle kmalu dozoreli in bomo končno pripravljeni tudi na dejanske (in ne zgolj na papirju) spremembe ter ureditev zakonodaje glede gojenja in uporabe konoplje za medicinske namene.

 

Eva Rop, mag. prava
Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o.

2018-05-25T08:35:32+00:00