Skladnost poslovanja z zakonodajo: bolje preprečiti kot zdraviti

/, Kolumne/Skladnost poslovanja z zakonodajo: bolje preprečiti kot zdraviti

Skladnost poslovanja z zakonodajo: bolje preprečiti kot zdraviti

»Sodobno življenje postaja vedno bolj kompleksno in zahteva vedno podrobnejše ureditve, misliti, da bomo temu ušli, pa je iluzorno,« je pred časom ob preštevanju predpisov, ki nam v Sloveniji krojijo življenje, dejal eden izmed uglednih pravnikov.

Po zadnjih podatkih imamo v Sloveniji približno 830 zakonov in več kot 19.000 podzakonskih predpisov, ki jim je treba prišteti še pravne akte EU, ki pri nas veljajo neposredno. Pri tem pa moramo upoštevati tudi, da je mogoče določene zakonske norme ustavnoskladno in zakonito uporabiti le s hkratnim spoštovanjem sodne prakse nacionalnih sodišč, Sodišča EU ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Gospodarske družbe se tako pri poslovanju pogosto znajdejo v dilemi, katera pravna pravila morajo upoštevati in kako posamezno določbo uporabiti na način, da bo njihovo delovanje v skladu tako z zakonodajo kot s sodno prakso. Zakonodaja na področju EU se namreč hitro spreminja, tem spremembam pa podjetja, ki jih vsaj pri korporativnem upravljanju omejujejo tudi različni kodeksi in priporočila, ki so nemalokrat v kontradikciji z zakonodajo, ob rednem poslovanju težko sledijo.
Pri tem je treba poudariti, da gospodarske družbe niso zavezane le k spoštovanju zakonodaje, ki neposredno ureja sektor, v katerem družba deluje, pač pa tudi predpisov s področja varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov, delovnopravne zakonodaje, okoljskega prava, davčnega prava, pravil varnosti in zdravja pri delu, če jih naštejemo le nekaj. Tudi na teh področjih se v želji po zagotavljanju čim višje ravni varstva pravic spremembe dogajajo precej pogosto.

Gospodarske družbe na območju EU se zato vse pogosteje odločajo za tako imenovano preverjanje skladnosti svojega poslovanja z zakonodajo (regulatory compliance check). Ta instrument tako ni več tipično prisoten le pred večjimi finančnimi transakcijami, ko investitorji preverjajo, ali »ciljna družba« pred in med transakcijo posluje skladno z zakonodajo, s čimer se zavarujejo pred morebitno odgovornostjo zaradi kršitve predpisov, temveč je preverjanje skladnosti poslovanja z zakonodajo čedalje pogosteje tudi preventivni ukrep. Družbe tako s pomočjo pravnih in davčnih strokovnjakov vsaj enkrat na leto preverijo, ali so njihovo poslovanje ter interna razmerja skladna z zanje veljavnimi pravnimi predpisi. Tako same identificirajo morebitne kršitve in s tem povezana tveganja, nato pa na podlagi ugotovitev tveganja odpravijo in pripravijo predloge za (pravno) optimizacijo poslovanja. S tem se izognejo materialnim posledicam (npr. plačilu glob zaradi prekrškov ali odškodnin zaradi škode, potencialni kazenskopravni odgovornosti, poslovni škodi …) pa tudi nematerialnim posledicam (npr. okrnitvi ugleda).

Skladnosti poslovanja slovenske družbe v zadnjih letih namenjajo vedno več pozornosti, hkrati s tem pa se postopoma, predvsem v večjih družbah, uveljavlja tudi sistematično preverjanje skladnosti poslovanja s priporočili in relevantnimi kodeksi s poudarkom na korporativni integriteti. Družbe se trenutno manj usmerjajo v preverjanje skladnosti poslovanja s predpisi z drugih relevantnih področij, čeprav so prvi premiki opazni tudi tu, preverjanje skladnosti poslovanja z zakonodajo pa vse pogosteje izvajajo tudi v srednjih in malih družbah. Pri tem je treba poudariti, da se družbe kršitev ponavadi sploh ne zavedajo, saj se v labirintu hitro spreminjajočih se predpisov občasno tudi izgubijo. S tem pa svoje poslovanje izpostavljajo velikim tveganjem.

Preverjanje skladnosti poslovanja z zakonodajo v slovenskih družbah je in bo v prihodnje še bolj smiselno tudi v luči predlagane spremembe zakonodaje na področju kolektivnih tožb. Doslej je bilo namreč (finančno) tveganje, da bodo posamezniki zaradi kršitve zakonodaje zoper družbo vložili tožbo, velikokrat majhno, saj so bili stroški tovrstnih tožb razmeroma visoki, postopki pa dolgotrajni. Predlagana kolektivna tožba pa bo posameznike spodbujala k sodelovanju v sporu oziroma tožbi proti podjetju, saj bodo stroški postopka zanje nizki, poleg tega pa bo tožbo v njihovem imenu vlagal državni pravobranilec (državni odvetnik) ali organizacija, ki deluje na področju, na katerem so bile kršene pravice. V skladu s tem lahko pričakujemo, da bodo družbe, ki bodo s svojim (zavestnim ali nezavednim) ravnanjem kršile pravice ali povzročile škodo večjemu številu posameznikov, v primeru kolektivne tožbe morale plačati precej višje odškodnine, kakor jih plačajo danes. Tveganje, da bo družba zaradi kršitev utrpela hude finančne posledice, bo torej veliko večje kot doslej.

Redno preverjanje skladnosti poslovanja z zakonodajo pomeni indikacijo in eliminacijo potencialnih tveganj, hkrati pa priložnost za (pravno) optimizacijo poslovanja. Za gospodarske družbe tako vsekakor velja parafraza, da je veliko bolje preprečiti kot plačati globo ali (visoko) odškodnino.

(Besedilo je bilo v obliki kolumne dne 03.02.2017 objavljeno v poslovnem tedniku Svet kapitala. Avtor kolumne je Damijan Gregorc, odvetnik in partner v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o.)

2017-06-17T16:14:33+00:00