Za preduzeće je važnije da zaštiti svoj interes, nego da sledi svoje pravo

//Za preduzeće je važnije da zaštiti svoj interes, nego da sledi svoje pravo

Za preduzeće je važnije da zaštiti svoj interes, nego da sledi svoje pravo

Poslovni portal eKapija

Sagovornik: Katarina Kresal, ECDR

Novinar: Miloš Vlahović

1. Katere so glavne prednosti alternativnega reševanja sporov glede na “tradicionalni” način, tj. sodni postopek (čas, denar, poslovni odnos, zaščita informacij …)?

To, kar najbolje opiše razliko med naravo sodnega in alternativnega postopka je, da v sodnem postopku zasleduješ svojo pravico, v alternativnem postopku pa svoj interes. In to dvoje ni nujno, da se vedno prekriva. Kolikokrat se je že zgodilo, da je zmagovalec v pravdi na koncu ostal z dolgim nosom, saj si s prazno pravico na papirju ni mogel več nič pomagati, ker je šla na primer nasprotna stranka v stečaj. Alternativni postopki s svojo fleksibilno naravo in upravičenjem strank, da same izberejo tako strokovnjaka kakor glavne okvire za reševanje spora, omogočajo sprejem rešitve, ki bo blizu vsem strankam, zaradi česar le-te lahko ohranijo poslovni odnos. Ker stranke določajo pogoje izvedbe postopka, so ti postopki lahko bistveno hitrejši in cenejši, pomemben podatek pa je tudi, da so zaupni. O sporu, ki se rešuje v alternativnem postopku ne boste brali v časopisih, in javnost pri njegovem reševanju ne bo mogla sedeti zraven.

2. Kolikšno je število poslovnih ljudi, ki se zavedajo teh prednosti, in kako pomembno je, da “zmagaš” nasprotno stran?

Ker nas v državah kontinentalnega pravnega sistema že od mladih nog učijo, da spore rešujejo sodišča, je ta miselnost v nas globoka zakoreninjena. Stara navada pa je, kot vemo, železna srajca (Ela ne vem, če ta rek obstaja tudi v srbščini, če ne, je treba najti nekaj drugega) in se jo je sila težko znebiti. Vedenje, da imamo za reševanje sporov na voljo še vrsto drugih postopkov, ki niso vezani na sodišča, zelo počasi prodira med ljudi, tudi med poslovneže. Edina strategija, ki jo večina podjetij v regiji ima za reševanje sporov je, predajmo zadevo odvetniku in naj spor reši sodišče, kar bo pa bo. To (ne)strategijo pogosta spremlja velika samo zaverovanost strank v svoj prav in želja to za vsako ceno, tudi za ceno posla, dokazati na sodišču.

3. Katere so vse vrste alternativnega reševanja sporov in katere izmed teh so še posebej pomembne?

V javnosti sta verjetno najbolj poznana alternativna postopka mediacija in arbitraža. V mediaciji ena ali več za to posebej usposobljenih nevtralnih oseb – mediatorjev aktivno pomaga strankam pri sklenitvi sporazumne rešitve spora s pogajanji, pri čemer stranke popolnoma nadzirajo odločitev o poravnavi in pogoje rešitve. V Arbitraži, ki je od vseh alternativnih postopkov še najbolj podobna sojenju, pa udeleženci prepustijo odločitev o sporu nevtralnim strokovnjakom – arbitrom in se vnaprej zavežejo, da bodo spoštovali njihovo odločitev. Med tema postopkoma, ki predstavljata dve skrajnosti na lestvici fleksibilnosti alternativnih postopkov, pa se nahaja še cela vrsta različnih postopkov med katerimi velja omeniti zlasti hibridna postopka med-arb in arb-med, ki znotraj enega postopka združujeta prvine tako mediacije kot arbitraže in zgodnjo nevtralno oceno spora, ki je neke vrste simulacija sojenja.

4. Pojasnite nam na splošno sedanji postopek alternativnega reševanja sporov.

Prvi pogoj, da se alternativni postopek lahko začne je, da se stranki glede tega strinjata in o tem podpišeta sporazum. V sporazumu morajo biti določeni vsi osnovni parametri, na podlagi katerih se bo spor reševal, kot npr. katera pravila postopka se bodo uporabila, pri katerem ponudniku se bo vodil postopek, kdo bodo strokovnjaki, ki bodo pomagali rešiti spor, rok v katerem mora biti postopek zaključen, v katerem jeziku bo tekel postopek ipd. Če stranki izbereta institucionalnega ponudnika alternativnih postopkov, kot je npr. ECDR, potem le-ta nudi vso administrativno podporo postopku; da na voljo listo svojih strokovnjakov, zagotavlja prostore v katerem se vršijo srečanja oziroma obravnave, skrbi za vročanje morebitnih listin, poskrbi, da je sporazum ustrezno zapisan oziroma arbitražna odločba vsebuje vse potrebne sestavine ipd.

5. Na kakšen način je določena nepristranskost arbitrov, mediatorjev …?

Pri ECDR se to zagotavlja s strogimi standardi, ki jih mora strokovnjak dosegati, da se lahko akreditira in vpiše v register strokovnjakov pri ECDR. Znotraj centra deluje Svet za etična vprašanja, ki je pristojen za reševanje pritožb zoper delo strokovnjakov. V kolikor bi bile ugotovljene nepravilnosti, bi bil strokovnjak nemudoma odstranjen iz registra strokovnjakov pri ECDR, vendar na srečo v vsem tem času še nismo imeli niti ene pritožbe zoper delo strokovnjakov, kar pomeni, da naši notranji mehanizmi za zagotavljanje kakovosti njihovega dela dobro delujejo.

6. Na kateri način se določi izvrševanje odločitev pri arbitraži, mediaciji…?

Ker je za začetek alternativnega postopka nujno, da se obe stranki strinjata s takšnim načinom reševanja spora, je s tem polovica dela že opravljenega. Stranki sta sami pri sebi že sprejeli odločitev, da sta pripravljeni popuščati in iskati vzajemno sprejemljivo odločitev, oziroma da bosta spoštovali odločitev tretjega, zato praviloma z izvršitvijo ni problemov. Sicer pa je arbitražna odločba že po zakonu izvršilni naslov, tudi mediacijski sporazum pa se lahko zapiše v taki obliki, da je neposredno izvršljiv.

7. Kako pomembno je, da se pri oblikovanju pogodbenega razmerja zagotovi ARS kot metoda za reševanje sporov in kako je to mogoče?

Če se podjetje želi izogniti reševanju potencialnega spora na sodišču, mora to zapisati že v pogodbo. To pomeni, da mora tisto vsem poznano standardno določbo, da bo vse morebitne spore v zvezi s pogodbo reševalo pristojno sodišče npr. v Beogradu, zamenjati z klavzulo, da se bo spor reševal v izbranem postopku pri izbranem institucionalnem ponudniku, pod izbranimi pogoji. Takšna klavzula, če je pravilno zapisana, je izvršljiva, kar pomeni, da bo sodišče morebitno vloženo tožbo zaradi nepristojnosti zavrglo. Vzorce pogodenih klavzul za različne tipe pogodb lahko najdete na naši spletni strani www.ecdr.si.

8. Ali je za ARS potrebna fizična prisotnost strank v sporu?

V določenih specializiranih postopkih, kot je npr. potrošniška mediacija ali pa pospešena arbitraža, fizična prisotnost strank ni nujna, postopek teče on-line ali pa listinsko.

9. Ali morajo biti arbitri in/ali mediatorji iz države, iz katere prihajajo stranke v sporu?

Stranke pri izbiri arbitrov niso vezane na njihovo nacionalnost, pogosto si izberejo tudi tuje arbitre, še posebej, kadar gre za spor z mednarodnim elementom.

10. Kako deluje metoda zgodnje nevtralne ocene in kakšne so njene posebne prednosti?

Nevtralna ocena je najboljša možna simulacija sojenja in omogoči stranki objektivno oceno, kako se bo sodni postopek zanjo končal. Praviloma nevtralne ocene pri ECDR izvajajo nekdanji ustavni in vrhovni sodniki. Prednost takšnih ocenjevalcev je, da stranki omogočijo, da na svoj spor pogleda skozi oči izkušenega sodnika, ki je strokovnjak na relevantnem področju. Možnost uspeha se vedno oceni v konkretnem odstotku. Nevtralne ocene so možne tudi za oceno uspeha v postopkih pri drugih uradnih inštitucijah (npr. Agenciji za varstvo konkurence), v takem primeru jih izvajajo nekdanji predstojniki teh inštitucij. Na podlagi nevtralne ocene lahko stranka sprejme tehtno odločitev ali reševati spor na sodišču ali v pogajanjih in v kakšnih okvirih je smiselno, da sprejme dogovor.

11. Koliko je reševanje poslovnih sporov alternativnim (izvensodnim) postopkom priljubljeno v Sloveniji?

V Sloveniji zelo dobro deluje sistem sodišču pridružene mediacije, v katerem se veliko število sodnih sporov reši v postopku meditacije, ki poteka v okviru sodišča. Na tem področju je Slovenija ena od treh najuspešnejših evropskih držav. Glede reševanja sporov v alternativnih postopkih še preden do sodnega spora sploh pride, pa imamo še veliko prostora za izboljšave.

12. Koliko se sporov letno reši alternativnim postopkom?

Javno dostopna statistika Okrožnega sodišča v Ljubljani kaže, da se je do danes na tem sodišču rešilo v mediaciji 6842 sodnih sporov, samo v letu 2016 pa 252 sodnih sporov, sicer pa se na nacionalni ravni vsako leto v mediaciji reši več tisoč sodnih sporov. Glede na število prebivalcev Slovenije, so te številke izredno visoke, kar pomembno prispeva k zniževanju sodnih zaostankov. Zasebni ponudniki alternativnih postopkov pa javne statistike ne vodijo, zato je težko oceniti, koliko sporov se na tak način reši tudi zunaj sodnih postopkov, vendar število gotovo ni zanemarljivo.

13. Ali obstajajo razlike pri uporabi ADR za reševanje sporov med podjetji v zasebni lasti in tistimi, katerih lastnik je še vedno država?

Pravila so za vse enaka in pri ECDR so naročniki teh postopkov eni in drugi. Še posebej pa so pri podjetjih, ki niso v privatni lasti, priljubljene nevtralne ocene, ki vodstvu podjetja dajejo varnost pri odločanju za sklepanje poravnav.

14. Koliko je po vaših podatkih ARS prisoten v Srbiji?

ARS je že vrsto let prisoten v Srbiji, vendar z različno intenziteto. Arbitraža ima v Srbiji precej daljšo tradicijo kot mediacija pa vendarle število sporov, ki so predloženi v arbitražo, ostaja skromno. V obdobju, ko se je mediacija prvič začela ponujati v Srbiji, je to spremljal velik entuziazem sodnikov, zato so predvsem na nekaterih sodiščih, npr. v Beogradu, zelo uspešno izvajali program mediacije. Temu je sledilo obdobje zastoja in ponesrečen poskus vzpostavitve nacionalnega centra za mediacijo, ki se je kasneje končal z njegovo ukinitvijo. Trenutno vzporedno poteka več projektov z izdatno finančno podporo mednarodnih organizacij, ki so usmerjeni v široko in intenzivno uporabo alternativnih postopkov, predvsem mediacije, tako znotraj kot zunaj sodišč.

15. Kaj lahko naredi Srbija, da bi se ta odstotek približal slovenskemu in EU?

Predvsem bi morala na ravni celotne države vzpostaviti obveznost sodišč, da sprejmejo in izvajajo program mediacije. Ta postopek bi se moral ponujati tako v civilnih in gospodarskih sporih kot tudi upravnih sporih. Če bi sledili slovenskemu vzoru, bi se mediacija morala organizirati kot obvezna dejavnost tako prvostopenjskih kot tudi drugostopenjskih sodišč. Za razvoj izvensodne mediacije pa je ključnega pomena podpora odvetnikov in pravnih služb v večjih gospodarskih družbah, in sicer tako, da se v vse pogodbe sistematično vnašajo mediacijske in arbitražne klavzule za reševanje sporov.

16. Ali je problem nezadostnega sprejetja ARS v Srbiji vprašanje neustrezne zakonodaje ali je to nezaupanje tej metodi? Mogoče kaj drugega?

Srbski zakonodajni okvir za alternativne postopke je razmeroma dober in ne predstavlja ovire za širšo uporabo teh postopkov. Informiranost splošne in poklicne javnosti pa seveda še ni na zadovoljivem nivoju. V tem pogledu bi bilo smiselno predvsem vključiti tematiko alternativnih postopkov v obvezno usposabljanje odvetnikov, državnih pravobranilcev, sodnikov , notarjev in drugih pravnikov, ker bi se jim na ta način najhitreje omogočilo široko razumevanje prednosti alternativnih postopkov in razlik med temi postopki ter pravdo.

17. Kako dolgo ECDR deluje v Sloveniji?

ECDR je pričel z delovanje v začetku leta 2012.

18. Katera pdoročja storitev ECDR ponuja?

ECDR ponuja storitve na različnih področjih, s poudarkom na gospodarskih, finančnih, poslovnih, potrošniških, civilnih, družinskih in delovnih sporih in sicer tako v domačih kot v mednarodnih sporih.

19. Na kakšen način izbirate strokovnjake, s katerimi sodelujete?

Izbiramo samo najboljše, praviloma na podlagi predhodne lastne izkušnje z njimi ali pa po priporočilu strokovnjakov s katerimi že delamo, in ki vedo kakšen standard storitve se pri nas zahteva. Kvaliteta našega centra se pomembno ocenjuje tudi po kvaliteti naših strokovnjakov, zato tu prostora za povprečnost ni.

20. Ali ECDR deluje v Srbiji in kakšne so vaše izkušnje v naši državi?

Stanje zadev na področju alternativnega reševanja sporov pa tudi širše na področju “Rule of Law“ v Srbiji dobro poznamo, zaradi projektov na katerih smo že bili ali pa smo še angažirani kot svetovalna institucija. V Srbiji tako kot vodja konzorcija trenutno izvajamo dvoletni projekt EBRD pod naslovom »Commercial mediation in Serbia«, katerega namen je vzpodbuditi uporabo mediacije v gospodarstvu. V sklopu naših projektnih angažmajev imamo s sodelovanjem s pristojnimi institucijami dobre izkušnje in se vedno z veseljem vrnemo v Srbijo. Postopkov reševanja sporov pa zaenkrat aktivno v Srbiji še ne ponujamo.

(Intervju objavljen dne 25.10.2017, na poslovnem portalu eKapija)

2018-03-06T07:39:47+00:00