V: Ali v času interventnih ukrepov tečejo roki v davčnih postopkih?

O: Dne 10. 12. 2020 je vlada sprejela Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah.

Odlok ima široko polje uporabe, saj se uporablja pri odločanju v vseh upravnih zadevah pred upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kot tudi v drugih javnopravnih zadevah, če organ smiselno uporablja ZUP.

Sam Odlok ni prekinil oziroma podaljšal teka rokov v upravnih postopkih. Ti roki še naprej tečejo. Odlok je določil le možnost (ne dolžnost) organov, da pod določenimi pogoji te roke podaljšajo. Odlok organom omogoča, da na zahtevo stranke lahko podaljšajo rok za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, če stranka obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno (pri čemer velja, da razlog ni upravičen, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali bi z odložitvijo izpolnitve obveznosti lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda).

Poleg tega lahko organ za največ dva meseca podaljša tudi rok za izdajo in vročitev odločbe, ki je zaradi razlogov na strani stranke ali organa, ki so povezani s preprečevanjem tveganja okužbe ali širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ni mogoče izdati in vročiti v zakonitem roku.

Vsi opisani ukrepi so začasne narave, saj veljajo le v času veljavnosti Odloka. Odlok je začel veljati 11. 12. 2020,velja pa do konca epidemije COVID-19, vendar najdlje tri mesece (tj. najdlje do 11. 3. 2021).

Procesni roki za vložitev pritožbe, dopolnitve vloge, vložitev izrednih pravnih sredstev in roki za vložitev ustavne pritožbe v ne nujnih zadevah ne tečejo. To velja tako za civilne in gospodarske spore, kazenske zadeve, delovnopravne spore, kakor tudi za upravne in davčne zadeve. Tek rokov se nadaljuje prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu epidemije.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7) prinaša novosti tudi na področju davčne izvršbe. Zakon določa, da davčni organ začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah (ukrep ne vpliva na postopke davčne izvršbe, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo PKP7, kar pomeni, da se davčne izvršbe, ki so že v teku, nadaljujejo), pri čemer se zadeva šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo (npr. ko dolžnik odtujuje svoje premoženje, prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt, ko v zadevi grozi zastaranje itd.). Breme za utemeljitev nujnosti zadeve je na davčnem organu.

PKP7 določa tudi avtomatski odlog izvršbe v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, če je dolžnik fizična oseba. Izvršba se sicer ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Oba zgornja ukrepa – omejitev začetka davčne izvršbe in odlog izvršbe po ZIZ – sta časovno omejena do 31. 1. 2021, Vlada pa lahko oba ukrepa podaljša še za obdobje treh mesecev.

V zvezi s tekom rokov v upravnih zadevah, kamor sodijo tudi davčne zadeve, naj omenimo, da Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6), vključuje spremembo Zakona o upravnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v davčnih postopkih.

Novost je določba, da se ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj strank po tem zakonu, omeji ali onemogoči upravno odločanje posameznega organa ali vseh organov. Eden izmed zakonskih ukrepov je tudi, da roki ne tečejo, če je zaradi izrednega dogodka onemogočeno poslovanje organov ali oteženo uveljavljanje pravic strank. Ukrep se odredi za toliko časa, kolikor traja izredni dogodek, vendar ne za več kot tri mesece, pri čemer se lahko tudi podaljša, vendar vsakič za največ tri mesece.



Oglejte si najpogostejša vprašanja in odgovore še z ostalih področij: