Davčno pravo

Janja Ovsenik Partner in vodja davčnega oddelka Partner Telefon:  +386 (0)1 252 80 00 E-mail:  janja.ovsenik@senica.si Tuji jeziki: angleščina, nemščina, francoščina, hrvaščina, srbščina, luksemburščina

Teme

Q&A

Odlog, odpis in obročno plačilo davkov

V: Družba ima velike likvidnostne težave in ne more plačati davčnih obveznosti, ki so zapadle pred uveljavitvijo interventnih ukrepov. Kaj lahko storimo?

O: Ukrepi za zajezitev posledic epidemije bolezni COVID-19 niso uvedli nobenih novih ukrepov za odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti. Poslovni subjekti lahko zaprosijo za odlog ali obročno plačilo, vendar pod rednimi pogoji. Poleg izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije morajo poslovni subjekti izkazati tudi, da bodo uspeli preprečiti hujšo gospodarsko škodo in plačati odlog ali obroke davčne obveznosti.

Svetujemo vam, da zaprosite za odlog ali obročno plačilo, v kolikor so se gospodarski pogoji poslabšali. Pogoj je, da je družba izgubila sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID–19.

V: Ali je možen odpis davkov ali odlog plačila davčnih obveznosti za poslovne subjekte?

O: Odpis davkov za družbo iz razloga posledic epidemije bolezni COVID-19 ni mogoč.

Kot navedeno zgoraj, odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti je mogoče uveljavljati zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19. Odlog plačila davčnih obveznosti je mogoče uveljavljati za čas do dveh let, medtem ko pa obročno plačilo davka možno uveljavljati v največ štiriindvajsetih mesečnih obrokih. Odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti je sedaj možen tudi za akontacije davka in davčne odtegljaje, pri čemer to ne velja za prispevke za socialno varnost.

Odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti uveljavljate z vlogo, v kateri morate navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, ki dokazujejo izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov med epidemijo bolezni COVID-19.

V času odloga oziroma obročnega plačila obresti ne tečejo.

Tek rokov v davčnih postopkih

V: Ali v času interventnih ukrepov tečejo roki v davčnih postopkih?

O: Dne 10. 12. 2020 je vlada sprejela Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah.

Odlok ima široko polje uporabe, saj se uporablja pri odločanju v vseh upravnih zadevah pred upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kot tudi v drugih javnopravnih zadevah, če organ smiselno uporablja ZUP.

Sam Odlok ni prekinil oziroma podaljšal teka rokov v upravnih postopkih. Ti roki še naprej tečejo. Odlok je določil le možnost (ne dolžnost) organov, da pod določenimi pogoji te roke podaljšajo. Odlok organom omogoča, da na zahtevo stranke lahko podaljšajo rok za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, če stranka obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno (pri čemer velja, da razlog ni upravičen, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali bi z odložitvijo izpolnitve obveznosti lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda).

Poleg tega lahko organ za največ dva meseca podaljša tudi rok za izdajo in vročitev odločbe, ki je zaradi razlogov na strani stranke ali organa, ki so povezani s preprečevanjem tveganja okužbe ali širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ni mogoče izdati in vročiti v zakonitem roku.

Vsi opisani ukrepi so začasne narave, saj veljajo le v času veljavnosti Odloka. Odlok je začel veljati 11. 12. 2020,velja pa do konca epidemije COVID-19, vendar najdlje tri mesece (tj. najdlje do 11. 3. 2021).

Procesni roki za vložitev pritožbe, dopolnitve vloge, vložitev izrednih pravnih sredstev in roki za vložitev ustavne pritožbe v ne nujnih zadevah ne tečejo. To velja tako za civilne in gospodarske spore, kazenske zadeve, delovnopravne spore, kakor tudi za upravne in davčne zadeve. Tek rokov se nadaljuje prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu epidemije.

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7) prinaša novosti tudi na področju davčne izvršbe. Zakon določa, da davčni organ začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah (ukrep ne vpliva na postopke davčne izvršbe, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo PKP7, kar pomeni, da se davčne izvršbe, ki so že v teku, nadaljujejo), pri čemer se zadeva šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo (npr. ko dolžnik odtujuje svoje premoženje, prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt, ko v zadevi grozi zastaranje itd.). Breme za utemeljitev nujnosti zadeve je na davčnem organu.

PKP7 določa tudi avtomatski odlog izvršbe v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, če je dolžnik fizična oseba. Izvršba se sicer ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Oba zgornja ukrepa – omejitev začetka davčne izvršbe in odlog izvršbe po ZIZ – sta časovno omejena do 31. 1. 2021, Vlada pa lahko oba ukrepa podaljša še za obdobje treh mesecev.

V zvezi s tekom rokov v upravnih zadevah, kamor sodijo tudi davčne zadeve, naj omenimo, da Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6), vključuje spremembo Zakona o upravnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v davčnih postopkih.

Novost je določba, da se ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj strank po tem zakonu, omeji ali onemogoči upravno odločanje posameznega organa ali vseh organov. Eden izmed zakonskih ukrepov je tudi, da roki ne tečejo, če je zaradi izrednega dogodka onemogočeno poslovanje organov ali oteženo uveljavljanje pravic strank. Ukrep se odredi za toliko časa, kolikor traja izredni dogodek, vendar ne za več kot tri mesece, pri čemer se lahko tudi podaljša, vendar vsakič za največ tri mesece.

Roki za davčne napovedi

V: Družba ima velike likvidnostne težave in ne more plačati zapadlega novembrskega obroka akontacije davke od dohodka pravnih oseb (DDPO). Kaj lahko storimo?

O: Svetujemo vam, da zaprosite za odlog oziroma obročno plačilo davčne obveznosti zaradi izgube sposobnosti pridobivanja dohodkov med epidemijo bolezni COVID-19. To se lahko dodeli, če zaradi epidemije bolezni COVID-19 nimate dovolj likvidnostnih sredstev za plačilo davčnih obveznosti.

V: Moja družba je v postopku likvidacije po skrajšanem postopku. Ali zanjo velja prestavitev roka za oddajo letnega obračuna DDPO?

O: Ne. Zavezancem, ki morajo davčni obračun DDPO oddati zaradi prenehanja po skrajšanem postopku, začetka ali konca insolvenčnega postopka, začetka postopka prostovoljne likvidacije, začetka postopka prisilne poravnave ali prenehanja zaradi statusne spremembe, se roki za predložitev obračuna DDPO ne spreminjajo.

V: So bili sprejeti kateri ukrepi glede znižanja akontacije davka?

O: Ukrep na davčnem področju se nanaša na pravico davčnega zavezanca, da zaprosi za znižanje akontacije dohodnine, ki se določa glede na znesek davka obračunanega v prejšnjem obdobju.

V: Kateri so ukrepi na davčnem področju, ki jih prinaša PKP7?

O: Med drugim omogoča začasno oprostitev plačila DDV za cepiva proti Covid 19, povečuje se delež namenitve dela dohodnine za donacije, delodajalcem omogoča vračilo izplačanega kriznega dodatka za zaposlene, ki delajo, omogoča se obročno vračilo neupravičeno prejetih sredstev po interventni zakonodaji, verskim uslužbencem pripada mesečni temeljni dohodek za obdobje od oktobra do decembra 2020, nekaterim poslovnim subjektom omogoča pomoč za izvedbo hitrih testov, za testiranje športnikov, pa pomoč za nakup hitrih testov in PCR testov, nenazadnje pa zakon določa tudi ukrepe na področju davčne izvršbe, ki se lahko začne samo v nujnih zadevah.