Delovno pravo

Žiga Sternad Odvetnik Telefon:  +386 (0)1 252 80 00 E-mail:  ziga.sternad@senica.si Tuji jeziki: angleščina, latinščina

Teme

Q&A

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) #PKP6

V: Ali je ZIUOPDVE podaljšal ukrep delnega nadomestila plače za čas čakanja na delo doma?

O: Da, ZIUOPDVE je podaljšal ukrep nadomestila plače za čas čakanja na delo do 31.01.2021.

V: Kako je omejena višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti?

O: Omejena je z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

V: Kateri delodajalci so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil za plače delavcem na začasnem čakanju na delo?

O: Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

V: Ali lahko delodajalec zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije zaposluje za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta?

O: Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdalj za obdobje do 31.08.2021.

Pogodba o zaposlitvi se lahko na področju vzgoje in izobraževanja sklene tudi s strokovnim delavcem, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, če izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta v programu, ki ga izvaja vzgojno-izobraževalni zavod in za katerega je vpisan v razvid kot izvajalec javnoveljavnih programov.

V: Ali se je z ZIUOPDVE kakorkoli spremenil postopek prijave dela na domu?

O: ZIUOPDVE je za lažje organiziranje dela med razglašeno epidemijo predvidel poenostavljen postopek prijave dela na domu. Delodajalci bodo zahtevano vsebino vnesli v obrazec, ki ga bo IRSD objavil na spletni strani. Delodajalci bodo lahko obrazec vlagali elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo.

Delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat RS za delo o podatkih o delodajalca (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja) ter o podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu) in o morebitnemu tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

V: Kakšno nagrajevanje za delavce, ki delajo v sivi in rdeči coni, predvideva ZIUOPDVE?

O: ZIUOPDVE določa dodatke za delo v sivi in rdeči coni (30 odstotkov osnove plače) ne glede na razglasitev epidemije. Na ta način se zaposlene dodatno nagradi za delo v rdeči in sivi coni, neodvisno od določb kolektivne pogodbe, ki v času epidemije zagotavlja osebam dodatek v višini do 65 odstotkov.

Sivo cona predstavljajo prostori, namenjeni obravnavi pacientov s sumom na okužbo s COVID-19, rdečo cono pa prostori, kjer se obravnava osebe okužene s COVID-19.

V: Ali je po ZIUOPDVE oseba, vpisana v evidenco brezposelnih oseb, dolžna takoj sprejeti ponujeno primerno zaposlitev? Če da, do kdaj velja ta ukrep?

O: Da, ne glede na tretji odstavek 13. člena ZUTD, je brezposelna oseba dolžna sprejeti primerno zaposlitev od dneva vpisa v evidenco brezposelnih dalje. Ukrep velja do 30.6.2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje 6 mesecev, najdlje do 31.12.2021.

V: Kaj se šteje za primerno zaposlitev?

O: Ne glede na prvi odstavek 13. člena ZUTD se kot primerna zaposlitev, šteje tudi zaposlitev, ki ni določena z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu.

Ukrepi s področja invalidskega varstva

V: Kakšna je višina subvencije, do katere so po ZIUOOPE upravičena invalidska podjetja in delodajalci, ki zaposlujejo invalide?

O: Invalidska podjetja in delodajalci, ki zaposlujejo invalide, ki jim je skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadalj. ZZRZI) priznana pravica do subvencije minimalne plače pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad), so na podlagi ZIUOOPE upravičeni do izplačila iz naslova subvencije plače, povečanega za 10 % skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku.

Zaposlitveni centri, ki za zaposlene invalide na zaščitenih delovnih mestih skladno z ZZRZI uveljavljajo subvencijo plače pri skladu, zahtevek za izplačilo skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku, zvišajo največ za 10 %, vendar skupna višina izplačane subvencije s strani sklada in subvencij iz drugih javnih sredstev, ne sme presegati 75 % plač invalidov.

Zgoraj navedena ukrepa veljata za zahtevke, ki jih delodajalci oddajo za plače, izplačane za obdobje od 1. junija 2020 do vključno 31. decembra 2020.

Vlada Republike Slovenije lahko navedena ukrepa s sklepom podaljša za obdobje največ šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sezonsko delo v kmetijstvu

V: Koliko dni lahko tujec v Sloveniji v letu 2020 opravlja sezonsko delo v kmetijstvu?

O: Ne glede na drugi odstavek 28. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in 45.a člen Zakona o tujcih lahko tujec v letu 2020 opravlja sezonsko delo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo za največ 150 dni, za sezonsko delo daljše od 150 dni, pa mora pridobiti enotno dovoljenje za sezonsko delo v skladu s 45.a členom ZTuj-2.

Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

V: Ali je seznam prejemnikov sredstev javno objavljen?

O: Da. Seznam prejemnikov subvencije po ZIUOOPE in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

V: Kateri organ na podlagi ZIUOOPE opravlja nadzor nad dodelitvijo subvencije in nad izvajanjem ukrepa začasne napotitve delavcev na delo s skrajšanim delovnim časom?

O: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje opravlja nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije po ZIUOOPE.

Za potrebe dodeljevanja subvencij in izvajanje nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo, in sicer osebno ime, EMŠO, zavarovalno podlago, dejanski in polni delovni čas ter izplačane plače in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in FURS in od delodajalca evidenco izrabe delovnega časa.

Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi ZIUOOPE, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

Po preteku roka hrambe se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Po blokiranju se zgoraj omenjeni podatki hranijo 30 let.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepa začasne napotitve delavcev na delo s skrajšanim delovnim časom opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

V: Kakšne so obveznosti delodajalca, ki uveljavlja subvencijo za delo s skrajšanim delovnim časom? V katerih primerih mora delodajalec prejeto subvencijo vrniti?

O: V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

Delodajalec ne sme:

– v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja) in

– v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu z ZIUOOPE, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.

Delodajalec mora sporočiti Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po ZIUOOPE, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.

Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po ZIUOOPE, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev in

– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi ZIUOOPE, mora v primeru, da je od uveljavitve ZIUOOPE prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

V: Koliko znaša subvencija za delo s skrajšanim delovnim časom in kako se izplačuje?

O: Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:

– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,

– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,

– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,

– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela iz tretjega odstavka 14. člena ZIUOOPE.

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe o subvencioniranju.

V: Kakšen je postopek uveljavljanja subvencije po ZIUOOPE?

O: Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec vlogi priloži:

– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE,
– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja delavcev iz drugega odstavka 18. člena ZIUOOPE,
– soglasje za objavo podatkov iz 20. člena ZIUOOPE.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalec na podlagi sklepa z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.

V: Ali lahko delodajalec na podlagi ZIUOOPE na začasno delo s skrajšanim delovnim časom napoti delavce s pravicami iz socialnih zavarovanj?

O: Ne. Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

V: Ali se lahko delavec v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve?

O: Da. Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v navedene ukrepe, je ne glede na določbo drugega odstavka 14. člena ZIUOOPE, osnova za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih.

V: Ali mora biti delo s skrajšanim delovnim časom delavcu odrejeno pisno? Kakšna mora biti vsebina pisnega napotila?

O: Da, delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisni odredbi določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

V: Kakšne so pravice in obveznosti delavcem, ki jim je bilo začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom?

O: Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z ZIUOOPE.

V skladu z ZIUOOPE ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

– pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
– za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, in sicer v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev.
– pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,
– obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

V: Ali je trajanje ukrepa dela s skrajšanim delovnim časom časovno omejeno?

O: Da. Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 31. decembra 2020, vlada pa ima možnost ta ukrep podaljšati za dodatnih 6 mesecev, torej do 30. junija 2021.

Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje za pridobitev subvencije.

V: Ali lahko delodajalec odredi delo s skrajšanim delovnim časom delavcem v času teka odpovednega roka?

O: Ne. Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.

V: Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da lahko uveljavlja pravico do delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa?

O: Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:

– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

V: Ali se plačilo delodajalca za testiranje delavca na COVID-19 šteje za boniteto?

O: Ne. Plačilo delodajalca za testiranje delavca na COVID-19 se po ZZUOOP ne šteje za boniteto.

V: Ali mora delavec za vsako odsotnost z dela zaradi bolezni pridobiti zdravniško potrdilo?

O: Ne. Novost je možnost kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila, in sicer do tri zaporedne delovne dni največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

V: Kako delodajalec uveljavlja pravico do povračila za izplačano nadomestilo plače?

O: Delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z oddajo vloge v elektronski obliki na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) v 8 dneh od uveljavitve zakona za primere, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestila plač za obdobje pred uveljavitvijo zakona ali v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi odrejene karantene ali odsotnosti zaposlenega z dela zaradi višje sile, ki izhaja iz obveznosti varstva otroka.

Vloga za vse primere odrejene karantene, za katere je odločba izdana do 31. decembra 2020, se lahko vloži v roku iz prejšnjega stavka, do 31. decembra 2020.

Zahtevku za povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odrejene karantene delodajalec vlogi priloži:

• kopijo odločbe o odrejeni karanteni in
• izjavo, da zaposlenemu ni mogoče organizirati dela na domu ali izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.

V: Kaj mora storiti delavec, če ne more opravljati dela zaradi odrejene karantene?

O: Delavec je dolžan v roku 24 ur delodajalca obvestiti o tem, da mu je bila odrejena karantena, in mu v 3 dneh od prejema posredovati odločbo o odrejeni karanteni.

Višina nadomestila je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:

• 100 % za delavca, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);
• 80% za delavca, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, če je bila država iz katere prihaja ob njegovem odhodu na zelenem ali oranžnem seznamu, po njegovem odhodu pa se je država uvrstila na rdeči seznam ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
• če je delavec odšel v državo na rdečem seznamu, mu nadomestilo ne pripada, razen če je v rdečo državo odšel zaradi določenih osebnih okoliščin (smrt partnerja, staršev, otroka, rojstvo otroka ali vabilo na sodišče).

Samozaposleni so upravičeni do nadomestila v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno.

V: Kaj mora storiti delavec, če ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki izhaja iz obveznosti varstva otroka?

O: Najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga, mora zaposleni delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na pojav višje sile.

V: Kdo je upravičen do nadomestila plače zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi »višje sile«, ki izhaja iz obveznosti varstva otrok?

O: Zaposleni, eden od staršev, oseba, ki skrbi in varuje otroka na podlagi veljavnega pravnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki skrbi in varuje otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, ki dela ne more opravljati zaradi objektivnih okoliščin (zaprtje vrtcev in šol) ali ker je otrok v karanteni, so upravičeni do 80% nadomestila plače, ki ga bo država v celoti povrnila. Ta ukrep velja od 1. septembra 2020 in ga lahko uveljavi kateri koli delodajalec.

Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja - mesečni temeljni dohodek

V: V katerih primerih mora upravičenec vrniti prejeta sredstva?

O: 1. Če je od uveljavitve ZZUOOP prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

2. Neizpolnjevanje pogoja upada prihodkov – obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020. Pomoč je potrebno vrniti v roku 30 dni po vročitvi odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonske zamudne obresti.

Če upravičenec vrne temeljni dohodek in ni oddal vloge za delno povrnjen izgubljeni dohodek (karantena in višja sila), lahko vlogo odda v 30 dneh od vračila temeljnega dohodka. FURS izplača delno povrnjen izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

V: Kdaj upravičenec lahko pričakuje izplačilo izredne pomoči?

O: Upravičencu, ki vloži izjavo do 1. oktobra 2020 do 31. oktobra 2020 za oktober, bo denar nakazan na TRR upravičenca 10.11.2020.

Če bo izjava vložena od 1. novembra do 30. novembra za oktober in/ali november, bo denar nakazan na TRR upravičenca 10.12.2020.

Če bo izjava vložena od 1. decembra do 31. decembra za oktober in/ali november in/ali december, bo denar nakazan na TRR upravičenca 10.01.2021.

V: Kako poteka postopek pridobitve izredne pomoči?

O: Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije najpozneje do 31. decembra 2020 predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

V: Kolikšna je višina mesečnega temeljnega dohodka po ZZUOOP?

O: Upravičenci so v skladu z drugim odstavkom 88. člena ZZUOOP upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega v višini 1.100 eurov mesečno, za mesece oktober, november in december 2020.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa.

Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena in višja sila).

Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).

V: Katere pogoje mora izpolnjevati upravičenec za mesečni temeljni dohodek?

O: Pogoj za mesečni temeljni dohodek je upad prihodkov upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20% glede na leto 2019.

Če upravičenec ni posloval v letu 2019, je do pomoči upravičen, če so se mu povprečni mesečni prihodki v letu 2020 znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020.

Če ta pogoj ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

V: Kdo je upravičenec do mesečnega temeljnega dohodka na podlagi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)?

O: Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve ZZUOOP, ki zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije, in sicer:

– samozaposleni, ki je na dan uveljavitve ZZUOOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
– družbenik ali delničar gospodarske družbe oz. ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve ZZUOOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
– kmet, ki je na dan uveljavitve ZZUOOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

V: Kakšni so pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo?

O: Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi ZIUOOPE se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.

Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih z ZIUOOPE.

Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

V: Kakšne so po ZIUOOPE obveznosti delodajalca, ki uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, napotene na začasno čakanje na delo?

O: V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z ZIUOOPE mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

V obdobju iz prejšnjega stavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim zgoraj, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu z ZIUOOPE, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače.

V: Kateri organ je pristojen za izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter nad izvajanjem sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače?

O: Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem ZIUOOPE.

Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter FURS, in sicer:

– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po ZIUOOPE, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na ZIUOOPE, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

Po preteku roka hrambe se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Po blokiranju se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepa začasnega čakanja na delo na podlagi ZIUOOPE opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

V: Kakšen je postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo?

O:Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi delodajalca v 15 dneh s sklepom.

Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po ZIUOOPE.

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

V: Do katere višine lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov?

O: Tak delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

V: Ali delodajalec odgovarja za pravilnost izjave s katero uveljavlja povračila nadomestila plače za delavce, napotene na začasno čakanje na delo?

O: Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

V: V katerih primerih delodajalec ne more uveljavljati povračila nadomestil plače?

O: Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUOOPE ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja.

V: Kakšen je postopek in način uveljavljanja povračila izplačanega nadomestila plače?

O: Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUOOPE z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

V: Ali veljajo za delavce s pravicami iz socialnih zavarovanj kakšna posebna pravila glede napotitve na začasno čakanje na delo?

O: Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače na podlagi ZIUOOPE v tem času ne izplačuje.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače po ZIUOOPE v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

V: Ali je predviden poseben postopek v skladu s katerim mora delodajalec napotiti delavca na začasno čakanje na delo?

O: Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

V: Ali delavec v času začasnega čakanja na delo lahko izrabi pravico do letnega dopusta?

O: Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

V: Kakšne pravice in obveznosti imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo?

O: Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene z ZIUOOPE.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po ZIUOOPE dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.