Delovno pravo

Neva Čokert Odvetnica Telefon:  +386 (0)1 252 80 00 E-mail:  neva.cokert@senica.si Tuji jeziki: angleščina

Teme

Q&A

Izredna pomoč – nadomestila plač

V: V katerih primerih mora delodajalec prejeta sredstva vrniti v celoti?

O: Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu z ZIUZEOP, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev in

– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

V: Ali delodajalec v tem obdobju odreja nadurno delo?

O: V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

V: Ali mora delodajalec izplačevati neto ali bruto nadomestila plače?

O: V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.

V: Ali lahko pravico do nadomestila uveljavlja tudi delodajalec, ki je delavce napotil na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo ZIUZEOP?

O: Pravico do povračila nadomestila plače lahko uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo ZIUZEOP, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

V: Do katere višine lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov?

O: Tak delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz državnega proračuna v letu 2019.

V: Kdaj delodajalec ne more uveljavljati povračila nadomestila plače?

O: Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

– ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;

– če je nad njim uveden postopek stečaja.

V: Koliko znaša višina povračila izplačanega nadomestila plače?

O: Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena ZIUZEOP se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

V: V katerih primerih se nadomestilo ob napotitvi na začasno čakanje na delo ne izplačuje oziroma se izplačuje sorazmerno?

O: Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače na podlagi ZIUZEOP v tem času ne izplačuje.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

V: Ali ZIUZEOP predpisuje tudi minimalno in maksimalno višino nadomestila?

O: Nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

V: Kako je odmerjena višina nadomestila plače delavcu v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela?

O: Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Delavcu, ki skladno z ZIUZEOP  v času začasnega čakanja na delo ali v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev.

V: Kateri delodajalci so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela?

O: Vsi, ki tudi sicer predhodno izpolnjujejo pogoje za povračilo izplačanih nadomestil plač. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavca napoti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020 in, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

V:Ali delavec v času začasnega čakanja na delo lahko izrabi pravico do letnega dopusta?

O: Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

V: Ali ZIUZEOP kako drugače ureja določitev osnove za nadomestilo v primeru znižane plače zaradi krajšega delovnega časa?

O: Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

V: Ali ZIUZEOP predvideva rok, v katerem se mora delavec, ki je na začasnem čakanju na delo, vrniti na delo, če tako zahteva delodajalec?

O: Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po ZIUZEOP pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

V: Ali ZIUZEOP spreminja pravice delavcev napotenih na začasno čakanje na delo?

O: Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene z ZIUZEOP.

V: Ali ZIUZEOP določa časovno omejitev v skladu s katero delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo?

O: Delodajalec lahko v skladu z ZIUZEOP napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

V: Kateri delodajalci niso upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač po novem zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)?

O: Pravico do povračila izplačanih nadomestil plač lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, skladno z 21. členom ZIUZEOP, so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz 22. člena ZIUZEOP in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

Izredna pomoč – temeljni dohodek

V: Ali je mesečni temeljni dohodek oproščen plačila davkov in prispevkov?

O: Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

V: Ali so do izredne pomoči v obliki temeljnega mesečnega dohodka upravičeni tudi upravičenci, ki v zavarovanje niso vključeni za celotni mesec ali za polni delovni čas?

O: Če upravičenci, ki so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 ter šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, so upravičeni do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

V: Ali mora upravičenec izredno pomoč po prenehanju epidemije COVID-19 vrniti?

O: Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Do pomoči so upravičeni tisti verski uslužbenci registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere član so.

V: Koliko znaša izredna pomoč?

O: Upravičenec prejme mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec 2020, 700 eurov za april 2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.

V: Kaj predstavlja bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti?

O: Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

  • vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

V: Kdo ni upravičen do izplačila mesečnega temeljnega dohodka?

O: Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.

V: Kolikšna je višina izredne pomoči?

O: Upravičenci so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve ZIUZEOP.

V: Ali se za samozaposlene štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2?

O: Za samozaposlene štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

V: Kdo je upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)?

O: Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:

  • samozaposleni, ki na dan uveljavitve ZIUZEOP opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ,
  • verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan uveljavitve ZIUZEOP vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost
  • kmet, ki je na dan uveljavitve ZIUZEOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Oprostitev plačila prispevkov za druge subjekte

V: Ali mora zavarovanec, ki je upravičen do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost obračunane prispevke plačati?

O: Ne. Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.

V: Kako poteka postopek uveljavljanja oprostitve plačila prispevkov?

O: Samozaposlene osebe, verski uslužbenci, družbeniki in kmetje, ki so na podlagi  prvega odst. 38. člena ZIUZEOP upravičeni do oprostitve plačila prispevkov, morajo za uveljavitev upravičenja predložiti izjavo v skladu z 35. členom ZIUZEOP. Za mesec april in maj 2020 so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava.

Oproščene prispevke za socialno varnost na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije v celoti zagotavlja Republika Slovenija.

Za mesece, za katere zavarovanec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, zavarovanec ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo v skladu s šestnajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2.

Če pogoj iz 37. člena ZIUZEOP ni dosežen, mora upravičenec vrniti oproščene prispevke za socialno varnost.

V: Kateri subjekti in za katere mesece so v celoti oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja?

O: Samozaposlene osebe in družbeniki, ki so na dan uveljavitve ZIUZEOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi 15. in 16. člena ZPIZ-2, kmetje, ki so na dan uveljavitve ZIUZEOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so na dan uveljavitve ZIUZEOP vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so oproščeni plačila prispevkov za obdobje veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

Do oprostitve plačila prispevkov ni upravičena oseba:

  • ki do dneva uveljavitve ZIUZEOP ni zavarovana na podlagi 15. in 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.

Oprostitev plačila prispevkov za zaposlene

V: Ali morajo invalidska podjetja in zaposlitveni centri izplačati krizni dodatek zaposlenim delavcem, ki niso invalidi? Ali je delodajalec tudi zanje upravičeni do povračila mesečnega kriznega dodatka?

O: Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo. Za navedene delavce delodajalec ni upravičen do povračila izplačanega mesečnega kriznega dodatka. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka tovrstni delodajalci zagotovijo iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju.

V: Kakšen je postopek za invalidska podjetja in zaposlitvene centre za uveljavljanja pravice do povračila mesečnega kriznega dodatka, izplačanega invalidom, ki delajo?

O: Vloga se odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, vloži pa se jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada.

V vlogi se navede poimenski seznam invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, ko invalid dela, in za katere invalidska podjetja ali zaposlitveni centri uveljavlja pravico, elektronski naslov, na katerega se opravi vročanje, in številko računa, na katerega se znesek nakaže. Vloga se lahko odda do vključno 20. v mesecu za pretekli mesec.

O priznani pravici omenjeni sklad izda odločbo, ki se vroči na elektronski naslov invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, ki je naveden na vlogi, in se šteje za vročeno z dnem odpreme. Pritožba ne zadrži izvršitve.

Sklad pri odločanju upošteva skupno število invalidov, navedeno v vlogi, vendar največ do števila invalidov, kot izhaja iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posredovane skladu, po stanju na zadnji dan v mesecu, za katerega se pravica uveljavlja.

Če se podatki o številu invalidov iz vloge razlikujejo od števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se lahko pravica prizna največ za število invalidov iz vloge, ki ne presega števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naknadno usklajevanje podatkov iz uradnih evidenc invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra z uradnimi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne more vplivati na podatke iz že oddane vloge.

Izplačilo se izvede v roku 30 dni od odpreme.

V: Ali imajo invalidska podjetja in zaposlitveni centri pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka, ki ga izplačajo delavcem invalidom?

O: Invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena ZIUZEOP za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.

Ne glede na četrti odstavek 33. člena ZIUZEOP je zaposleni invalid upravičen do mesečnega kriznega dodatka v nezmanjšani višini.

 V: Kakšen je postopek uveljavljanja oprostitve plačila prispevkov za poklicno zavarovanje?

O: Zavezanci za plačilo prispevka za poklicno zavarovanje morajo upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadalj. upravljavec sklada)  za obdobje, za katero so upravičeni do oprostitve, predložiti obračun prispevkov za poklicno zavarovanje v skladu z določbami 200. člena ZPIZ-2 in hkrati z obračunom tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve.  Ne glede na navedeno je treba vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020 predložiti najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno zavarovanje za mesec april. V vlogi mora biti naveden znesek oproščenih prispevkov, katerih plačilo zavezanec uveljavlja iz proračuna Republike Slovenije, in navedba, da zavezanec ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ter da ne opravlja finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti oziroma da jo opravlja in je imel deset ali manj zaposlenih na dan 13. marca 2020. Zavezanec iz 22. in 25. člena ZIUZEOP mora vlogi priložiti sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz sedmega odstavka 29. člena ZIUZEOP. Obliko in način oddaje omenjene vloge določi upravljavec sklada.

Upravljavec sklada na podlagi obračunov prispevkov in vlog za oprostitev plačila prispevkov v imenu zavezancev in za račun zavarovancev članov poklicnega zavarovanja uveljavlja plačilo oproščenih prispevkov iz proračuna Republike Slovenije.

Republika Slovenija izvrši plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na račun Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja mesečno, in sicer deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.

V: Ali so delodajalci, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje?

O: Delodajalci iz 22., 25. in 33. člena ZIUZEOP, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce iz drugega odstavka 28. člena in prvega odstavka 33. člena ZIUZEOP, vključene v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete za delo oziroma od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP.

Prispevke za poklicno zavarovanje za to obdobje v celoti plačuje Republika Slovenija.

V: V katerih primerih je delavec upravičen do sorazmernega dela mesečnega kriznega dodatka?

O: Do sorazmernega dela mesečnega kriznega dodatka je upravičen delavec, ki ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

V: Kdo je upravičen do mesečnega kriznega dodatka?

O: Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov za mesec april in maj 2020.

V: V katerih primerih so delodajalci v celoti oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

O: Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, razen za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za obdobje veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ZIUZEOP.

V: Kateri delodajalci niso upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za socialna zavarovanja?

O:  Do oprostitve plačila prispevkov za socialna zavarovanja niso upravičeni tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogojev za povračilo izplačanih nadomestil plače skladno z 22. členom ZIUEOP.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

V: Ali so delodajalci, ki so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače?

O: So, vendar pod pogojem, da so na podlagi ZIUZEOP upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače. Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po  prvem in drugem odstavku 26. člena ZIUZEOP, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.

Postopki za uveljavljanje izredne pomoči

V: V katerih primerih sprememb mora delodajalec obveščati Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje?

O: Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

V: Ali se pridobljeni podatki lahko pošljejo tretjim osebam?

O: Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi ZIUZEOP , se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

Po preteku roka hrambe se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Po blokiranju se zgoraj omenjeni podatki hranijo 30 let.

V: Kdo izvaja nadzor nad izplačevanjem povračila nadomestila?

O: Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem ZIUZEOP.

Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:

– osebno ime,

– enotno matično številko občana,

– zavarovalno podlago ter

– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

Za namene izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP, na katerih mora delodajalec prikriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

V: Kako poteka izplačevanje nadomestila?

O: Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po ZIUZEOP.

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

V: Kdo odloča o vlogi?

O: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom.

V: Ali delodajalec odgovarja za pravilnost izjave s katero uveljavlja povračila nadomestila plače in katera potrdila mora priložiti?

O: Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo mora delodajalec priložiti izjavo za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Vlogi za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

V: Kako delodajalec uveljavlja povračila nadomestila plače?

O: Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

V: Ali ZIUZEOP predvideva poseben postopek v skladu s katerim mora delodajalec napotiti delavca na začasno čakanje na delo?

O: Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, razloge za napotitev in možnosti in način poziva delavcu o vrnitvi na delo, ter višino nadomestila plače.

V: Do kdaj mora upravičenec predložiti izjavo s katero zaprosi za izredno pomoč in kje jo lahko pridobi?

O: Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki do 31. maja 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki. Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 izplača Finančna uprava Republike Slovenije.

V: Kdaj upravičenec lahko pričakuje izplačilo izredne pomoči?

O: Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020.

Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020.

Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.

V primeru podaljšanja ukrepov v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZIUZEOP se izplača mesečni temeljni dohodek tudi za mesec junij. Izjavo za mesec junij 2020 upravičenec vloži do 30. junija 2020, Finančna uprava Republike Slovenije pa mesečni temeljni dohodek nakaže do 10. julija 2020.

V: Kako poteka postopek pridobitve izredne pomoči v obliki izplačila temeljnega mesečnega dohodka?

O: Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, ki je skladno s 34. členom ZIUZEOP  upravičena do izredne pomoči, in da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Plače in socialni prispevki

V: Zaradi epidemije kot delodajalec ne morem zagotoviti dela za vsaj 30% zaposlenih in jih bom zato moral zato poslati na začasno čakanje na delo. Kaj lahko storim za odpravo izgube dohodka?

O: Skladno z novim Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi posledic epidemije COVID-19, ne morejo zagotavljati dela hkrati najmanj 30% svojih zaposlenih delavcev in jih bodo morali zato napotiti na začasno čakanje na delo.

 

V takšnem primeru imajo delavci pravico do nadomestila plače v višini 80% plače, pri čemer bodo morali delodajalci zagotoviti 60% nadomestila plače, država pa bo krila 40% nadomestila plače. Obdobje prejemanja povračil od države lahko traja največ tri mesece in najdlje do 30.09.2020.

 

V primeru, da je delavcu odrejena karantena in delodajalec ne more organizirati dela na domu, bo država krila 100% nadomestila plače.

Odlog plačila prispevkov

V: Kateri samozaposleni so upravičeni do odloga plačila prispevkov za socialno varnost?

O: Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih.

V: S.p. sem odprl en dan pred uveljavitvijo ZIUPPP, ali sem kjub temu upravičen do odloga prispevkov?

O: Da. Do odloga plačila prispevkov ni upravičen s.p. :

  • ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. februar 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti z dne 28. februarja 2020, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020, in
  • ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

V: Ali je odlog prispevkov avtomatičen ali je za to potrebno vložiti posebno vlogo?

O: Upravičencu se neposredno na podlagi zakona (ZIUPPP) odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020.

Odložene prispevke pa mora upravičenec plačati najkasneje do 31. marca 2022. V tem obdobju lahko odložene prispevke plača v enkratnem znesku ali obročno. Od odloženih prispevkov po tem členu, ki jih upravičenec ne plača do roka iz prejšnjega odstavka, se plačujejo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.