Gospodarsko pravo

Katja Šumah Odvetnica Partner Telefon:  +386 (0)1 252 80 00 E-mail:  katja.sumah@senica.si Tuji jeziki: nemščina, angleščina

Teme

Q&A

Povračilo nekritih fiksnih stroškov

V: Naša družba je v zadnjem četrtletju leta 2020 beležila upad prihodkov. Ali je družba upravičena do povračila nekritih fiksnih stroškov? Kaj predstavlja osnovo za izračun višine povračila nekritih fiksnih stroškov?

Interventna zakonodaja kot upravičeno obdobje za povračilo nekritih fiksnih stroškov določa tri mesečno obdobje od 1.10.2020 do 31.12.2020. Ukrep je Vlada RS s sklepom podaljšala do 31. marca 2021.

Za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov mora pravna ali fizična oseba poleg določenega upada prihodkov izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih določa interventna zakonodaja. Znesek povračila dela nekritih fiksnih stroškov, ki ga upravičenec lahko dobi, je navzgor omejen.

Zadevno povračilo ne temelji na dejanskih nekritih stroških družbe, ampak interventna zakonodaja določa način ocene nekritih fiksnih stroškov, ki temelji na prihodkih družbe v določenem obdobju preteklega leta.

Upravičenci, ki ocenjujejo, da izpolnjujejo pogoje za delno kritje fiksnih stroškov v zadnjem četrtletju leta 2020, so morali vlogo oddati preko informacijskega sistema FURS najkasneje do dne 31.12.2020. Vlada RS s sklepom roka za oddajo vloge ni podaljšala.

Izvedba skupščine

V: Naša delniška družba načrtuje izvedbo skupščine. Ali interventna zakonodaja zaradi trenutnih epidemioloških razmer omogoča izvedbo skupščine brez fizične prisotnosti delničarjev?

O: V času trajanja epidemije COVID-19 lahko delničarji ter organi vodenja in nadzora sodelujejo na t.i. elektronski skupščini z uporabo elektronskih sredstev, tudi če statut družbe tovrstne izvedbe skupščine ne določa. Elektronska skupščina predstavlja zgolj možnost delničarjev, da se skupščine, ki se izvede na kraju zasedanja, udeležijo na daljavo in z uporabo elektronskih sredstev uresničujejo glasovalno pravico in druge pravice.

Interventna zakonodaja omogoča tudi virtualno skupščino, ki poteka izključno v digitalnem okolju preko internetne povezave.

Za izvedbo elektronske ali virtualne skupščine mora poslovodstvo določiti pravila postopka in jih javno objaviti na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine.

Poslovodstvo družbe lahko s soglasjem organa nadzora v sklicu skupščine določi tudi, da lahko delničarji glasujejo tudi po pošti pred zasedanjem skupščine. V času trajanja epidemije COVID-19 imajo navedeno možnost glasovanja tudi družbe, ki glasovanja po pošti nimajo predvidenega v statutu.

Kljub navedenemu je ob upoštevanju veljavnih priporočil in navodil NIJZ še vedno možna izvedba skupščine s fizično prisotnostjo. Izvedba skupščine namreč spada v okvir opravljanja gospodarske dejavnosti, zato omejitev zbiranja zaradi epidemije COVID-19 za ta primer ne velja.

V: Ali imajo delničarji, ki so uresničevali glasovalno pravico na elektronski ali virtualni skupščini, pravico do izpodbijanja sklepov skupščine?

O: Sklepi, ki so bili sprejeti na elektronski ali virtualni skupščini, se lahko izpodbijajo, vendar izpodbijanje teh sklepov ne more temeljiti na kršitvi pravic, ki so posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev, razen če so tehnične motnje posledica hude malomarnosti ali naklepa na strani družbe, ki je sklicala skupščino.

Delničarji, ki so uresničevali glasovalno pravico na elektronski ali virtualni skupščini, imajo pravico izpodbijanja sklepov skupščine, ne glede na to, da na elektronski ali virtualni skupščini družbe niso takoj obvestili o nameravani tožbi, kot to določa prvi odstavek 397. člena ZGD-1.

Plačilni roki

V: Račun za storitev, ki jo je opravilo javno podjetje, je bil skladno z naročilnico izdan z rokom plačila 30 dni od izdaje računa. Zaradi izrednih razmer smo se oziroma se bomo znašli v likvidnostnih težavah – ali je mogoče rok plačila zaradi izrednih razmer podaljšati?

O: Plačilni rok med gospodarskimi subjekti se določi v pogodbi, vendar ne sme biti daljši od 60 dni oziroma je lahko daljši zgolj izjemoma, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

Ne glede na navedeno interventna zakonodaja določa, da so plačilni roki 60 dni, kadar je upnik javni organ (kar vključuje tudi pravne osebe, ki so v večinski državni lasti), dolžnik pa gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali druga oseba, ki je vpisana v poslovni register Slovenije in opravlja pridobitno dejavnost, hkrati pa gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo.

Plačilni rok 60 dni ostane v veljavi še eno leto po prenehanju epidemije.

Javna naročila

V: Naše podjetje je z občino sklenilo pogodbo o dobavi strešne kritine za potrebe prenove občinskega objekta. Zaradi epidemije je dobava na naši strani v zamudi, saj je proizvajalec strešne kritine v Italiji zaprl proizvodnjo. Ali nas lahko skrbi plačilo pogodbene kazni za zamudo, določene v sklenjeni pogodbi?

O: V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbi gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z osebami javnega prava, ki so uporabniki državnega javnega proračuna (država, občine, javne agencije, skladi ipd.), se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

 

Navedeno ne velja v primeru, da se javno naročilo nanaša na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo.

V: Ali mora krajevna skupnost za potrebe dobave blaga ali storitev angažirati občino za izvedbo javnega naročila?

O: V primeru, da je naročnik ožji del občine (krajevna, vaška ali četrtna skupnost), lahko naročilo izvede samostojno, saj interventni zakon določa, da se določba, ki ureja postopke javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, ki jih je do uveljavitve interventnega zakona izvajala občina, ne uporablja do 15. aprila 2021. Prav tako se ožji del občine za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil do navedenega datuma šteje kot samostojni naročnik.

V: Podjetje, ki se ukvarja z dobavo blaga in storitev, je prejelo naročilo s strani zavezanca za javno naročanje z vrednostjo dobave 38.000 EUR brez DDV. Ali se v zvezi s sklenitvijo pogodbe in potencialno dobavo glede na vrednost naročila uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)?

O: V konkretnem primeru se določbe Zakona o javnem naročanju ne uporabljajo, saj je interventni zakon posegel na področje javnega naročanja blaga in storitev ter določil, da se do 31. decembra 2021 Zakon javnem naročanju na splošnem področju uporablja zgolj za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj (splošna ureditev v 21. členu ZJN-3 navedena vrednostna praga sicer opredeljuje na 20.000 evrov oziroma na 40.000 evrov).

Izvršilni postopki

V: Prejel sem sklep o izvršbi. Zoper sklep nisem vložil ugovora. Sklep je postal izvršljiv dne 13.01.2021. Ali epidemija vpliva na sam izvršilni postopek?

O: V izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, se z dnem uveljavitve interventne zakonodaje izvršba odloži, če je dolžnik fizična oseba. Če je dolžnik pravna oseba, se izvršba ne odloži.

Izvršba zoper fizično osebo se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Ukrep velja do 31.01.2021 in se lahko podaljša za obdobje 3 mesecev.

V: Naše podjetje je prejelo sklep o izvršbi s strani davčnega organa. Kdaj lahko pričakujemo izvršitev sklepa o izvršbi?

O: Interventna zakonodaja določa, da lahko davčni organ začne izvršbo le v nujnih zadevah. Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po 31.01.2021 onemogočeno ali precej oteženo. Ukrep velja do 31.01.2021, vlada pa ga lahko podaljša za največ 3 mesece.

V: Pred sprejetjem zakona o izrednih ukrepih je naše podjetje prejelo sklep o rubežu plače našega zaposlenega zaradi neplačila preživnine otroku. Ali epidemija vpliva na izvršilni postopek?

O: V izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, se z dnem uveljavitve Interventne zakonodaje odloži izvrševanje sklepov o izvršbi, če je dolžnik fizična oseba. Izvrševanje sklepov o izvršbi ni odloženo, če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Ker gre v vaši zadevi za izterjavo zakonite preživnine za otroka, morate sklep o izvršbi še naprej izvrševati.

V: Pred sprejetjem interventnih ukrepov sem prejel sklep o izvršbi. Zaradi epidemije sem zaprosil za izredno pomoč v obliki izplačila temeljnega mesečnega dohodka. Ali je izvršba posegla tudi na prejemke izredne pomoči?

O: Vsi prejemki, izplačani na podlagi interventne zakonodaje (temeljni dohodek, nadomestilo za delo na čakanju in drugo), so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in tudi iz davčne izvršbe.

Postopki zaradi insolventnosti

V: Upnik je vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je predlagal odlog odločanja o začetku stečaja. Za koliko časa lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije?

O: Sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja za 4 mesece.
Ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje do 31. marca 2021. Vlada lahko s sklepom rok podaljša za najdalj 6 mesecev.
Šteje se, da je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije, če dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil insolventen.

V: V skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja je treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, zato mora poslovodstvo objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh delovnih dneh. Ali zakon o interventnih ukrepih drugače ureja to obveznost?

O: Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno objaviti poziva za vpis in vplačilo delnic, morajo to storiti najpozneje v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije.

V: Naša družba je postala insolventna. Kot poslovodja družbe menim, da je insolventnost začasna, saj je nastala zaradi posledic epidemije, in da jo bomo po preklicu epidemije odpravili. Ali sem zavezan vložiti predlog za začetek prisilne poravnave ali predlog za začetek stečaja družbe?

O: Če je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije niste zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave oziroma predloga za začetek stečaja družbe, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Ukrep velja do 31. marca 2021. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za najdlje 6 mesecev.

Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna.

V: Ali je Zakon o interventnih ukrepih spreminjal v veljavni zakonodaji določene domneve insolventnosti podjetja, samostojnega podjetnika ali zasebnika?

O: Zakon o interventnih ukrepih je določal, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če je za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventnih zakonov.

Domneva insolventnosti je veljala do dne 30.09.2020.

Izplačilo dobička

V: Ali si lahko v letu 2020, kljub temu, da smo v podjetju koristili izredno pomoč, določeno z zakonom o izrednih ukrepih, poslovodstvo izplača nagrado za poslovno uspešnost, družbeniki pa razdelijo ustvarjen dobiček?

O: V kolikor ste uveljavili pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pravico do povračila nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, oprostitev plačila prispevkov ali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, je potrebno v primeru, da ste v letu 2020 od dneva uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih delili dobiček, izplačali del plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Poroštvena obveznost RS

V: Moje podjetje je 20. marca z banko sklenilo kreditno pogodbo za financiranje proizvodnega obrata. Ali se moje podjetje, ki zaposluje manj kot 10 delavcev, šteje za kreditojemalca, ki lahko pridobi poroštvo RS za kreditno obveznost?

O: Za upravičenega kreditojemalca se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (tudi samostojni podjetniki in zasebniki, ki opravljajo dejavnost), in ki se uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji.

 

Poroštvo RS je mogoče pridobiti za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene po 12. marcu 2020 in najkasneje do 30. junija 2021 z ročnostjo kredita, ki ne presega petih let in je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve zakona in izpolnjujejo pogoje po zakonu. Kredit ne sme biti namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

V: Ali pridobljeno poroštvo pomeni, da nam ne bo potrebno odplačati kredita?

O: Ne. Pridobljeno poroštvo vam omogoča pridobitev kredita pod ugodnejšimi pogoji ali pridobitev kredita, ki ga sicer ne bi mogli pridobiti.

V: Ali za pridobitev poroštva RS obstajajo še kakšni dodatni pogoji?

O: Zakon določa omejitve, in sicer lahko najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 201910 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.

 

V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

V:  Moje podjetje ima od 31. januarja 2020 negativen kapital. Ali vseeno izpolnjujemo pogoje za pridobitev poroštva RS za kreditno obveznost podjetja?

O: Republika Slovenija prevzema poroštveno zgolj v primeru, da se kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah in da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije. Kreditojemalec se prav tako na dan 12. marca 2020 ne sme šteti za neplačnika, pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne sme imeti pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke.

 

Kreditojemalec, pa tudi ne sme poslovati in ne sme biti registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (npr. Kajmanski otoki, Fidži, Panama), prav tako ne sme imeti lastnika iz takšne države ter mora imeti na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, pri čemer mora biti vključen tudi v sistem obveznega večstranskega pobota.

 

V zgornjem primeru podjetje kljub negativnemu kapitalu lahko zaprosi za poroštvo za  svojo kreditno obveznost, če izpolnjuje tudi ostale zakonske pogoje.

V: Kaj vse mora podjetje priložiti k vlogi?

O: Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter zneska stroškov dela za leto 2019. Kreditojemalec mora opredeliti višino, ročnost in namen zahtevanega kredita. Kreditojemalec mora predložiti tudi izjavo, da bo kredit namenjen financiranju osnovne dejavnosti.

 

V primeru, da ima kreditojemalec tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev mora kreditojemalec predložiti tudi podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita.

V: Ali poroštvena obveznost RS velja za celoten znesek glavnice kredita?

O: Ne. Višina poroštva za posamezen kredit znaša 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se uvršča med velika podjetja oziroma 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

 

V primeru postopnega odplačevanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere je RS prevzela poroštveno obveznost, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost RS kot poroka.

V: Ali je pridobitev poroštva RS brezplačna?

O: Ne. Za pridobljeno poroštvo se obračuna letna premija, ki se obračuna na podlagi  bazične točke. Ena bazična točka je enaka 0,0001 višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

 

Če se kreditojemalec uvršča med mikro, mala in srednja podjetja znaša letna premija za prvo leto 25 bazičnih točk; za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk in za četrto in peto leto 100 bazičnih točk.

 

Če se kreditojemalec uvršča med velika podjetja znaša letna premija za prvo leto 50 bazičnih točk; za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk; za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

V: Ali za kreditojemalca v času veljave poroštva RS velja kakšna omejitev v zvezi z izplačilom dobička?

O: Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po zakonu, veljajo za čas od vložitve vloge za odobritev kredita do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva naslednje prepovedi:

  • prepoved izplačila dobička,
  • prepoved izplačila nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva,
  • prepoved nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter
  • prepoved izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Pregled neposrednih tujih naložb

V: Tuji vlagatelj želi izvesti naložbo v naše podjetje, s katero bi pridobil 10% udeležbo v kapitalu našega podjetja. Ali interventni zakon predvideva kakšne omejitve za izvedbo naložbe?

O: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 je uvedel ukrep pregleda neposrednih tujih investicij, ki za investicije na določenih kritičnih področjih uvaja obveznost priglasitve tuje neposredne naložbe ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo.

Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj (vključno z vlagatelji iz EU) in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10% udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.

Ministrstvo odloča o tem, ali se neposredna tuja naložba odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije. Neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije zlasti v primerih, ko učinkuje na (dejavniki tveganja):

– kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture;
– kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo ter zdravstveno, medicinsko in farmacevtsko tehnologijo;
– dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko varnost, medicinsko in zaščitno opremo;
– dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
– svobodo in pluralnost medijev;
– projekte ali programe v interesu Evropske unije, opredeljene v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.

Neposredno tujo naložbo na področju zgoraj naštetih dejavnosti mora tuji vlagatelj ali ciljna družba ali prevzeta družba ministrstvu priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe oziroma najpozneje v 15 dneh od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji.

Ukrep pregleda neposrednih tujih investicij bo veljal do 30. junija 2023.

Pravne posledice za najemne pogodbe

V: Sklenjeno imam najemno pogodbo za najem poslovnega prostora, v katerem opravljam svojo edino poslovno dejavnost. Zaradi epidemije s COVID-19 sem s poslovanjem moral v celoti prenehati, zaradi česar ne pridobivam nobenih prihodkov. Z najemodajalcem se nisem uspel dogovoriti za znižanje ali oprostitev plačevanja najemnine v času epidemije. Ali sem dolžan plačati najemnino za poslovni prostor, čeprav tega ne uporabljam?

O: Kljub razglašeni epidemiji, obveznost plačila najemnine za uporabo poslovnega prostora ostaja.

Interventna zakonodaja določa ukrep odloga plačila obveznosti iz najemne pogodbe najemnikom, katerim je bilo s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne morejo v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Kot obveznost iz najemne pogodbe se šteje najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki se v skladu s pogodbenimi določili najemne pogodbe vštejejo v znesek najemnine.

Odlog plačila najemnine lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Odlog plačila najemnine učinkuje od trenutka, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika.

Ob tem je treba izpostaviti, da mora najemnik najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v 6 mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa (torej do 31. decembra 2021, če Vlada ukrepa ne bo podaljšala), pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje.
Ukrep odloga plačila najemnine za poslovni prostor velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ukrep podaljša za največ 6 mesecev.

Ne glede na pojasnjeno, se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije, to je od vključno 19. oktobra 2020, najemnina ali del najemnine ne zaračunava.

V: Sklenjeno imam najemno pogodbo za najem poslovnega prostora, v katerem opravljam svojo edino poslovno dejavnost. Zaradi epidemije s COVID-19 sem s poslovanjem moral v celoti prenehati, zaradi česar ne pridobivam nobenih prihodkov. Z najemodajalcem se nisem uspel dogovoriti za znižanje ali oprostitev plačevanja najemnine v času epidemije. Ali lahko zahtevam, da najemna pogodba preneha?

O: Če vam je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne morete v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, interventna zakonodaja najemnikom daje možnost, da najemno pogodbo odpovedo z navadno pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni.

Pravne posledice za pogodbene obveznosti

V: Zaradi izbruha epidemije COVID-19 in preventivnih ukrepov, ki jih je sprejela slovenska vlada, naše podjetje ne more več zagotavljati določenih storitev, kot je bilo dogovorjeno s poslovnim partnerjem. Ali lahko trdimo, da ta epidemija predstavlja okoliščino, ki upravičuje odstop od pogodbe?

O: Epidemija COVID-19 bo za številna podjetja nedvomno odprla vprašanja, ali se bo v primeru, ko bo zaradi epidemije in zaradi strogih ukrepov, ki so bili zaradi nje sprejeti, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti oteženo, negotovo, zamujeno ali v celoti nemogoče oziroma preprečeno, mogoče sklicevati na določbe Obligacijskega zakonika, ki urejajo spremenjene okoliščine (112. člen), višjo silo (116. člen) in negotovost izpolnitve obveznosti (102. člen).

 

Čeprav Obligacijski zakonik predstavlja krovni predpis, ki ureja vse civilnopravne pogodbe, je treba upoštevati, da Obligacijski zakonik skladno z načelom pogodbene svobode pogodbenim strankam daje veliko možnosti, da svoje pogodbeno razmerje uredijo kot želijo. To pomeni, da kljub temu, da bi epidemija COVID-19 lahko predstavljala okoliščino, ki bi upravičevala razvezo ali spremembo pogodbe, odlog izpolnitve obveznosti, ugovor ogroženosti izpolnitve ali prenehanje obveznosti, je treba pred sprejemom kakršnihkoli sklepov o izpolnjenosti pogojev za naštete možnosti, ki jih dajejo določbe Obligacijskega zakonika, najprej natančno preučiti določila vsake posamezne pogodbe.

Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

V: Moje podjetje odplačuje posojilo, ki smo ga uporabili za nakup enega od naših strojev. Ali lahko zaprosimo za odlog plačila posojila?

O: Na področju posojil Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev banke zavezuje, da odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb (vračila glavnice, obresti, zamudne obresti, stroške, itd.) za 9 mesecev vsem kreditojemalcem, ki za to zaprosijo ter izpolnjujejo določene pogoje. Ta zakon velja za vse banke, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali imajo podružnico v Republiki Sloveniji kot tudi za tuje banke, ki opravljajo bančne storitve neposredno na območju Republike Slovenije.

Vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe bo potrebno na banko vložiti najkasneje do 26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021.