Gospodarsko pravo

Katja Šumah Odvetnica Partner Telefon:  +386 (0)1 252 80 00 E-mail:  katja.sumah@senica.si Tuji jeziki: nemščina, angleščina

Teme

Q&A

Plačilni roki

V: Račun za storitev, ki jo je opravilo javno podjetje, je bil skladno z naročilnico izdan z rokom plačila 30 dni od izdaje računa. Zaradi izrednih razmer smo se oziroma se bomo znašli v likvidnostnih težavah – ali je mogoče rok plačila zaradi izrednih razmer podaljšati?

O: Plačilni rok med gospodarskimi subjekti se določi v pogodbi, vendar ne sme biti daljši od 60 dni oziroma je lahko daljši zgolj izjemoma, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

Ne glede na navedeno novi interventni zakon določa, da so plačilni roki 60 dni, kadar je upnik javni organ (kar vključuje tudi pravne osebe, ki so v večinski državni lasti). Plačilni rok 60 dni ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije.

Javna naročila

V: Naše podjetje je z občino sklenilo pogodbo o dobavi strešne kritine za potrebe prenove občinskega objekta. Zaradi epidemije je dobava na naši strani v zamudi, saj je proizvajalec strešne kritine v Italiji zaprl proizvodnjo. Ali nas lahko skrbi plačilo pogodbene kazni za zamudo, določene v sklenjeni pogodbi?

O: V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitve ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z osebami javnega prava, ki so uporabniki državnega javnega proračuna (država, občine, javne agencije, skladi ipd.), se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

 

Navedeno ne velja v primeru, da se javno naročila nanaša na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo.

V: Ali mora krajevna skupnost za potrebe dobave blaga ali storitev angažirati občino za izvedbo javnega naročila?

O: V primeru, da je naročnik ožji del občine (krajevna, vaška ali četrtna skupnost), lahko naročilo izvede samostojno, saj nov interventni zakon določa, da se določba, ki ureja postopke javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, ki jih je do uveljavitve interventnega zakona izvajala občina, ne uporablja do 15. aprila 2021. Prav tako se ožji del občine za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil do navedenega datuma šteje kot samostojni naročnik.

V: Podjetje, ki se ukvarja z dobavo blaga in storitev, je prejelo naročilo s strani zavezanca za javno naročanje z vrednostjo dobave 38.000 EUR brez DDV. Ali se v zvezi s sklenitvijo pogodbe in potencialno dobavo glede na vrednost naročila uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)?

O: V konkretnem primeru se določbe Zakona o javnem naročanju ne uporabljajo, saj je interventni zakon posegel na področje javnega naročanja blaga in storitev ter določil, da se do 15. novembra 2020 Zakon javnem naročanju na splošnem področju uporablja zgolj za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj (splošna ureditev v 21. členu ZJN-3 navedena vrednostna praga sicer opredeljuje na 20.000 evrov oziroma na 40.000 evrov).

Izvršilni postopki

V: Pred sprejetjem zakona o izrednih ukrepih je naše podjetje prejelo sklep o izvršbi s strani davčnega organa. Zoper sklep nismo vložili ugovora in sklep je postal izvršljiv dne 12.04.2020. Kdaj lahko pričakujemo izvršitev sklepa o izvršbi?

O: V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), se z dnem uveljavitve Zakona o izrednih ukrepih odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. Davčni organ bo sklep izvršil po prenehanju veljave Zakona o interventnih ukrepih, in sicer 31.05.2020 ali 30.06.2020, v primeru podaljšanja.

V: Pred sprejetjem zakona o izrednih ukrepih je naše podjetje prejelo sklep o izvršbi s strani druge gospodarske družbe kot upnika. Zoper sklep nismo vložili ugovora in sklep je postal izvršljiv dne 15.02.2020, zato je bil naš transakcijski račun blokiran. Ali epidemija vpliva na izvršilni postopek?

O: V izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, se z dnem uveljavitve Zakona o izrednih ukrepih odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. Izvrševanje sklepa se bo tako s strani banke prekinilo ter nadaljevalo po prenehanju veljave zakona o interventnih ukrepih, in sicer 31.05.2020 ali 30.06.2020, v primeru podaljšanja.

 

Izvrševanje sklepov o izvršbi se ne odloži, če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

V: Pred sprejetjem interventnih ukrepov sem prejel sklep o izvršbi. Zaradi epidemije sem zaprosil za izredno pomoč v obliki izplačila temeljnega mesečnega dohodka. Ali bo izvršba posegla tudi na prejemke izredne pomoči?

O: Vsi prejemki, izplačani na podlagi interventnega zakona (temeljni dohodek, nadomestilo za delo na čakanju in drugo), so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in tudi iz davčne izvršbe.

Postopki zaradi insolventnosti

V: Upnik je vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je predlagal odlog  odločanja o začetku stečaja. Za koliko časa se lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije?

O: Sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja za 4 mesece.

 

Ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga upnik vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov, t.j. do dne 31.07.2020 oziroma do dne 31.08.2020, v primeru podaljšanja.

 

Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.

V: V skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja je treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, zato mora poslovodstvo objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh delovnih dneh. Ali nov zakon drugače ureja to obveznost?

O: Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno objaviti poziva za vpis in vplačilo delnic, morajo to storiti najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov t.j. v enem mesecu od 31.05.2020 oziroma od 30.06.2020, v primeru podaljšanja.

V: Ali nov Zakon o interventnih ukrepih spreminja v veljavni zakonodaji določene domneve insolventnosti podjetja, samostojnega podjetnika ali zasebnika?

O: Nov Zakon o interventnih ukrepih določa, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventnih zakonov.

 

Domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov, t.j. do 30.09.2020  oziroma do 31.10.2020, v primeru podaljšanja.

V: Naša družba je postala insolventna. Kot poslovodja družbe menim, da je insolventnost začasna, saj je nastala zaradi posledic epidemije, in da jo bomo po preklicu epidemije odpravili. Ali sem zavezan vložiti predlog za začetek prisilne poravnave ali predlog za začetek stečaja družbe?

O: Če je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije niste zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave oziroma predloga za začetek stečaja družbe. Navedeno velja še tri mesece po prenehanju ukrepov na podlagi interventnega zakona.

 

Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.

Izplačilo dobička

V: Ali si lahko v letu 2020, kljub temu, da smo v podjetju koristili izredno pomoč, določeno z zakonom o izrednih ukrepih, poslovodstvo izplača nagrado za poslovno uspešnost, družbeniki pa razdelijo ustvarjen dobiček?

O: V kolikor ste uveljavili pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pravico do povračila nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, oprostitev plačila prispevkov ali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, je potrebno v primeru, da ste v letu 2020 od dneva uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih delili dobiček, izplačali del plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Poroštvena obveznost RS

V: Moje podjetje je 20. marca z banko sklenilo kreditno pogodbo za financiranje proizvodnega obrata. Ali se moje podjetje, ki zaposluje manj kot 10 delavcev, šteje za kreditojemalca, ki lahko pridobi poroštvo RS za kreditno obveznost?

O: Za upravičenega kreditojemalca se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (tudi samostojni podjetniki in zasebniki, ki opravljajo dejavnost), in ki se uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji.

 

Poroštvo RS je mogoče pridobiti za kreditne pogodbe, ki bile sklenjene po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020 z ročnostjo kredita, ki ne presega petih let in je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve zakona in izpolnjujejo pogoje po zakonu. Kredit ne sme biti namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

V: Ali pridobljeno poroštvo pomeni, da nam ne bo potrebno odplačati kredita?

O: Ne. Pridobljeno poroštvo vam omogoča pridobitev kredita pod ugodnejšimi pogoji ali pridobitev kredita, ki ga sicer ne bi mogli pridobiti.

V: Ali za pridobitev poroštva RS obstajajo še kakšni dodatni pogoji?

O: Zakon določa omejitve, in sicer lahko najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.

 

V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

V:  Moje podjetje ima od 31. januarja 2020 negativen kapital. Ali vseeno izpolnjujemo pogoje za pridobitev poroštva RS za kreditno obveznost podjetja?

O: Republika Slovenija prevzema poroštveno zgolj v primeru, da se kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah in da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije. Kreditojemalec se prav tako na dan 12. marca 2020 ne sme šteti za neplačnika, pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne sme imeti pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke.

 

Kreditojemalec, pa tudi ne sme poslovati in ne sme biti registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (npr. Kajmanski otoki, Fidži, Panama), in ne sme imeti lastnika iz takšne države ter mora imeti na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev in da vključen v sistem obveznega večstranskega pobota.

 

V primeru zgornjem primeru podjetje kljub negativnemu kapitalu lahko zaprosi za poroštvo za  svojo kreditno obveznost, če izpolnjuje tudi ostale zakonske pogoje.

V: Kaj vse mora podjetje priložiti k vlogi?

O: Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter zneska stroškov dela za leto 2019. Kreditojemalec mora opredeliti višino, ročnost in namen zahtevanega kredita. Kreditojemalec mora predložiti tudi izjavo, da bo kredit namenjen financiranju osnovne dejavnosti.

 

V primeru, da ima kreditojemalec tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev mora kreditojemalec predložiti tudi podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita.

V: Ali poroštvena obveznost RS velja za celoten znesek glavnice kredita?

O: Ne. Višina poroštva za posamezen kredit znaša 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se uvršča med velika podjetja oziroma 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

 

V primeru postopnega odplačevanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere je RS prevzela poroštveno obveznost, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost RS kot poroka.

V: Ali je pridobitev poroštva RS brezplačna?

O: Ne. Za pridobljeno poroštvo se obračuna letna premija, ki se obračuna na podlagi  bazične točke. 1 bazična točka je enaka 0,0001 višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

 

Če se kreditojemalec uvršča med mikro, mala in srednja podjetja znaša letna premija za prvo leto 25 bazičnih točk; za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk in za četrto in peto leto 100 bazičnih točk.

 

Če se kreditojemalec uvršča med velika podjetja znaša letna premija za prvo leto 50 bazičnih točk; za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk; za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

V: Ali za kreditojemalca v času veljave poroštva RS velja kakšna omejitev v zvezi z izplačilom dobička?

O: Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po zakonu, veljajo za čas od vložitve vloge za odobritev kredita do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva naslednje prepovedi:

  • prepoved izplačila dobička,
  • prepoved izplačila nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva,
  • prepoved nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter
  • prepoved izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Pravne posledice za najemne pogodbe

V: Sklenjeno imam najemno pogodbo za najem poslovnega prostora, v katerem opravljam svojo edino poslovno dejavnost. Zaradi epidemije s COVID-19 sem s poslovanjem moral v celoti prenehati, zaradi česar ne pridobivam nobenih prihodkov. Z najemodajalcem se nisem uspel dogovoriti za znižanje ali oprostitev plačevanja najemnine v času epidemije. Ali sem dolžan plačati najemnino za poslovni prostor, čeprav tega ne uporabljam?

O: Odgovor na vaše vprašanje je načeloma pritrdilen, razen če najemna pogodba izrecno ne ureja tovrstnega primera drugače.

Torej, če najemna pogodba ureja situacijo, ko zaradi višje sile, državnih ukrepov, epidemije, ipd. najemnik ne more uporabljati prostora, se primarno uporabijo določila najemne pogodbe. V nasprotnem primeru pa je potrebno upoštevati vsakokrat veljavna zakonska pravila, ki urejajo najemna razmerja, pa tudi sodno prakso. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ter Obligacijski zakonik (OZ) ne urejata izrecno pravnih posledic za primer, ko najemnik brez svoje krivde (pa tudi brez krivde najemodajalca) ne more opravljati poslovne dejavnosti v najetem prostoru. Zakon tako po našem mnenju neposredne podlage za neplačevanje najemnine ne daje. Prav tako po našem mnenju načeloma ne pride v poštev nobena izmed zakonskih določb, ki bi v takem primeru utemeljevala zahtevek najemnika po znižanju najemnine. OZ namreč znižanje najemnine predvideva le za naslednje primere, tj. če je predmet najema delno uničen ali poškodovan, če je omejena najemnikova pravica do najema stvari zaradi pravice tretjega, če ima predmet najema ob izročitvi napako, ali če se ta pojavi tekom trajanja najemnega razmerja ipd.

Ne glede na navedeno pa je potrebno seveda v vsakem posameznem primeru upoštevati vse okoliščine primera, saj se situacije lahko bistveno razlikujejo in bi bil rezultat pravne presoje, ob drugačnem dejanskem stanju, lahko drugačen. Prav tako obstoji tudi možnost, da bo zakonodajalec v nadaljevanju uredil pravne posledice tudi za tovrstne primere, podobno kot so to uredile nekatere druge države članice EU.

V: Sklenjeno imam najemno pogodbo za najem poslovnega prostora, v katerem opravljam svojo edino poslovno dejavnost. Zaradi epidemije s COVID-19 sem s poslovanjem moral v celoti prenehati, zaradi česar ne pridobivam nobenih prihodkov. Z najemodajalcem se nisem uspel dogovoriti za znižanje ali oprostitev plačevanja najemnine v času epidemije. Ali lahko zahtevam, da najemna pogodba preneha?

O: Načeloma je odgovor na to vprašanje pritrdilen, vendar pa je potrebno za dokončen odgovor najprej preveriti določila najemne pogodbe in upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

Najemna pogodba praviloma določa, v katerih primerih lahko najemno razmerje preneha po volji najemnika. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ki vsebuje številne zavezujoče določbe glede najema poslovnih prostorov in prenehanja najemnega razmerja med pogodbenima strankama. Z vidika zavezujočih določb ZPSPP je tudi pomembno, ali je najemnik sklenil najemno pogodbo za določen ali nedoločen čas, saj ZPSPP različno ureja zadevna tipa pogodb.

Ker ZPSPP določa, da je potrebno najemno pogodbo, ki je sklenjena za nedoločen čas, sodno odpovedati z enoletnim odpovednim rokom, najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, pa načeloma niti ni mogoče odpovedati pred potekom časa trajanja, za katerega je sklenjena, je z vidika najemnika zaradi posledic razglašene epidemije toliko bolj pomembno, da Obligacijski zakonik (OZ) ureja institut spremenjenih okoliščin. Zadevni institut omogoča, da v primeru, če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

Vendar pa se najemnik na institut spremenjenih okoliščin lahko sklicuje zgolj v primeru, če ob sklenitvi najemne pogodb nastanka trenutnih razmer ni mogel predvideti, teh okoliščin ni mogel upoštevati ali če se jim ni mogel izogniti oziroma, če njihovih posledic ni mogel odkloniti.

Ključno vprašanje, do katerega se bo sodišče v takšnih sporih moralo opredeliti je torej, ali je nastanek epidemije in nezmožnost opravljanja dejavnosti tveganje, ki bi ga najemnik ob sklenitvi najemne pogodbe mogel predvideti in upoštevati. Prav tako pa je pomembno, ali je najemnik v času epidemije storil vse, da bi se negativnim posledicam izognil oziroma jih kar se da omili.

Pravne posledice za pogodbene obveznosti

V: Zaradi izbruha epidemije COVID-19 in preventivnih ukrepov, ki jih je sprejela slovenska vlada, naše podjetje ne more več zagotavljati določenih storitev, kot je bilo dogovorjeno s poslovnim partnerjem. Ali lahko trdimo, da ta epidemija predstavlja okoliščino, ki upravičuje odstop od pogodbe?

O: Epidemija COVID-19 bo za številna podjetja nedvomno odprla vprašanja, ali se bo v primeru, ko bo zaradi epidemije in zaradi strogih ukrepov, ki so bili zaradi nje sprejeti, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti oteženo, negotovo, zamujeno ali v celoti nemogoče oziroma preprečeno, mogoče sklicevati na določbe slovenskega Obligacijskega zakonika, ki urejajo spremenjene okoliščine (112. člen), višjo silo (116. člen) in negotovost izpolnitve obveznosti (102. člen).

 

Čeprav Obligacijski Zakonik predstavlja krovni predpis, ki ureja vse civilnopravne pogodbe, je treba upoštevati, da Obligacijski zakonik skladno z načelom pogodbene svobode pogodbenim strankam daje veliko možnosti, da svoje pogodbeno razmerje uredijo kot želijo. To pomeni, da kljub temu, da bi epidemija COVID-19 lahko predstavljala okoliščino, ki bi upravičevala razvezo ali spremembo pogodbe, odlog izpolnitve obveznosti, ugovor ogroženosti izpolnitve ali prenehanje obveznosti, je treba pred sprejemom kakršnihkoli sklepov o izpolnjenosti pogojev za naštete možnosti, ki jih dajejo določbe Obligacijskega zakonika, najprej natančno preučiti določila vsake posamezne pogodbe.

Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

V: Moje podjetje odplačuje posojilo, ki smo ga uporabili za nakup enega od naših strojev. Ali lahko zaprosimo za odlog plačila posojila?

O: Na področju posojil, novo sprejeti Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev banke zavezuje, da odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb (vračila glavnice, obresti, zamudne obresti, stroške, itd.) za 12 mesecev vsem kreditojemalcem, ki za to zaprosijo ter izpolnjujejo določene pogoje. Ta zakon velja za vse banke, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali imajo podružnico v Republiki Sloveniji kot tudi za tuje banke, ki opravljajo bančne storitve neposredno na območju Republike Slovenije.

 

Vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe bo potrebno na banko vložiti najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije, zakon pa bo veljal 18 mesecev od prenehanja epidemije.