Zimski regres in »normiranci«: glavne davčne spremembe od 2026

Spremenjena davčna zakonodaja z letom 2026 ne uvaja le nove pravice do zimskega regresa, temveč prinaša tudi pomemben preobrat v sistemu »normirancev«. Medtem ko je javnost v preteklem letu burno spremljala sprejemanje novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), ki je znižala pragove za vstop in obstanek v sistemu, novi Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) prinaša dodatne spremembe v obstoječo ureditev.

Gre za zakonodajno spremembo, ki prinaša predvsem olajšanje glede pogojev za obstanek v sistemu normiranih odhodkov, vendar tudi druge pomembne novosti, ki jih za polne »normirance« in »popoldance« predstavljamo spodaj.

Novi pragovi za izstop iz sistema »normirancev«

Najpomembnejša sprememba za številne samostojne podjetnike je sprememba praga prihodkov za obvezni izstop iz sistema »normirancev«. Konec leta 2024 sprejeta zakonodaja je prag za izstop drastično znižala, kar je povzročilo precejšnjo negotovost. Novi zakon (ZPZR) pa to mejo za polno zavarovane samostojne podjetnike, ki so vključeni v zavarovanje vsaj 9 mesecev neprekinjeno, postavlja na povprečje 120.000 EUR dveh predhodnih zaporednih let.

To pomeni, da če vaši skupni prihodki iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih ne presegajo povprečja 120.000 EUR, ohranjate pravico do ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki, pod pogojem polne vključenosti v zavarovanje (neprekinjena samozaposlitev vsaj 9 mesecev v letu).

Za zavezance, ki pogoja polne vključenosti v zavarovanje ne izpolnjujejo (t. i. »popoldanci«), je ta prag povprečja prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let nižji in znaša 50.000 EUR.

Za ostale zavezance, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih kategorij (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«), znaša prag povprečja prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let 85.000 EUR.

Novost je tudi, da se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti za zadnji dve zaporedni leti upošteva tudi leto, v katerem zavezanec dejavnosti sploh ni opravljal, pri čemer se za to leto šteje, da so prihodki enaki nič. To pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že v prvem letu poslovanja presegli dovoljeno povprečje prihodkov, morali že po prvem letu izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Na primer, zavezanec začne poslovati 1. julija 2025 in v tem letu doseže 105.000 EUR prihodkov. Ker v letu 2025 ne bo izpolnil pogoja obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve za neprekinjenih 9 mesecev, bo lahko za leto 2025 še uporabljal normirane odhodke. Vendar bo moral za leto 2026 izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, saj bo pri izračunu povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025 leto 2024 štelo kot nič, povprečje pa bo tako preseglo dovoljeno mejo 50.000 EUR (povprečje dveh zaporednih let: 0 EUR (2024) + 105.000 EUR (2025) = 52.500 EUR).

Novi pragovi za vstop v sistem normiranih odhodkov

Od leta 2026 se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. »Popoldanec«, ki želi preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v sistem normiranih odhodkov, bo to lahko storil, če njegovi prihodki v predhodnem letu ne bodo presegali 50.000 EUR, kar je zvišanje s prejšnjih 30.000 EUR. Če prihodki v predhodnem letu ne bodo presegali 120.000 EUR, kar je zvišanje s prejšnjih 60.000 EUR, bo vstop možen pod pogojem, da je bil zavezanec obvezno zavarovan kot samozaposleni za polni delovni čas vsaj devet mesecev neprekinjeno.

Petletno čakalno obdobje za ponovni vstop

Ena od ključnih novosti zakona je uvedba petletnega čakalnega obdobja za ponovni vstop v sistem normiranih odhodkov. Pri štetju petletnega obdobja se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva. Prehodna določba določa, da se ta pravila uporabljajo za vsa prenehanja opravljanja dejavnosti in izstope iz sistema od 1. januarja 2026 dalje. Če zavezanec preneha ali izstopi v letu 2025 ali prej, lahko ponovno vstopi v sistem normiranosti že v letu 2026, če izpolnjuje prihodkovni pogoj. Če pa zapre s.p. v letu 2026, se mu možnost ponovnega vstopa odpre šele v letu 2032.

Spremenjena lestvica obdavčitve: uvedba progresivne obdavčitve

Novost, ki jo uvaja zakon, je tudi odmik od enotne stopnje obdavčitve za vse prihodke. Doslej je veljal 20-odstotni davek na davčno osnovo, ki znaša 20 % prihodkov ob upoštevanju 80 % normiranih stroškov. Novi zakon pa uvaja progresivno lestvico, ki se razlikuje za polne »normirance« in »popoldance«.

Za polne »normirance« (samostojni podjetniki z obveznim zavarovanjem na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9 mesecev):

-           za davčno osnovo do 72.000 EUR ostaja davčna stopnja 20 %;

-           za del davčne osnove, ki presega 72.000 EUR, pa se se davčna stopnja zviša na 35%. V tem primeru znaša skupaj dohodnina 14.400 EUR plus 35 % na znesek nad 72.000 EUR.

Za popoldanske »normirance« (tisti, ki ne izpolnjujejo pogoja polnega zavarovanja):

-           za davčno osnovo do 33.000 EUR ostaja davčna stopnja 20 %;

-           za del davčne osnove, ki presega 33.000 EUR, pa se davčna stopnja zviša na 35%. V tem primeru znaša skupaj dohodnina 6.600 EUR plus 35 % na znesek nad 33.000 EUR.

 Kaj to pomeni v praksi za leto 2026?

V primeru polnega s.p., ki je v letu 2026 obvezno zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev, znašajo prihodki 120.000 EUR. Priznani normirani odhodki po 59. členu ZDoh-2 se izračunajo tako, da se do 60.000 EUR prihodkov upošteva 80 %, kar pomeni 48.000 EUR, medtem ko se nad 60.000 EUR ne priznajo dodatni odhodki. Skupaj priznani normirani odhodki tako znašajo 48.000 EUR. Davčna osnova se določi kot razlika med prihodki in priznanimi odhodki, torej 120.000 minus 48.000, kar znaša 72.000 EUR. Dohodnina se pri rednem s.p. izračuna po progresivni lestvici, pri čemer se do davčne osnove v višini 72.000 EUR uporabi stopnja 20 odstotkov, kar pomeni 14.400 EUR, nad tem pragom pa ni presežka, zato dodatne obdavčitve po višji stopnji ni.

Kaj se zgodi z normiranci, ki so bili v sistemu že v letu 2025?

Za leto 2025 veljajo stari pogoji glede določanja davčne osnove in davčnih stopenj. Ključna novost pa je, da v letu 2026 ne velja prejšnja določba o obveznem izstopu. To pomeni, da »normiranci«, ki bi po starem morali izstopiti, lahko v 2026 ostanejo v sistemu, če izpolnjujejo nove pogoje na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

Ali je sistem normiranih odhodkov še smiseln za vas?

Pri strokovni presoji, ali se vam sistem normiranih odhodkov še izplača in kakšna bodo vaša predvidena doplačila, vam svetujemo individualni posvet. Status »normiranca« namreč ni več sinonim za preprost in fiksen strošek, temveč postaja vse bolj kompleksen davčni status, ki zahteva natančno preučitev glede na izbrano situacijo.

Pri teh in drugih vprašanjih s področja davčnega prava vam je na voljo naš strokovnjak za davčno pravo, Lucijan Klemenčič, ki bo poskrbel, da bo vaše poslovanje optimizirano in skladno z najnovejšimi, hitro spreminjajočimi se davčnimi predpisi.